Saturn je verjetno najbolj karizmatičen planet našega osončja. Z obroči že od daleč opozarja nase, prav bohoti se med ostalimi plinastimi orjaki in zasenči svojega večjega brata Jupiter. Obleka naredi človeka oz. obroči naredijo planet. In Saturn je over-dressed.
Potem pa je tu Jupiter, poglavar rimskih bogov, gmota plina, v katero bi lahko spravili več kot 1300 Zemelj (v Saturn bi jih šlo le 764), vendar cesar je nag. No ja, v resnici imajo vsi plinasti orjaki prstane, le da so ti pri Jupitru in Neptunu skoraj neopazni.
Po zdravi logiki bi moral Jupiter imeti še večje obroče kot njegov mali brat. Ker je bližje Zemlji, pa bi bili še bolj veličastni za naše oči. Znanstveniki so pod vodstvom Stephena Kanea s kalifornijske univerze ugotovili, zakaj smo prikrajšani za takšen razgled.
Krive so Jupitrove lune
Izdelali so simulacijo Jupitra in njegovih lun ter ugotovili, da so krive štiri Galilejeve lune. Pri Saturnu so prstani sestavljen iz ledenih delcev, ostankov kometov, ki so obtičali v njegovi orbiti. Velike lune pa lahko takšne delce speljejo stran od planeta ali trčijo v njih in tako razbijejo potencialni obroč. Izkaže se, da je Jupiter žrtev lastnih satelitov.
Brez nadaljnjega antropomorfiziranja planetov, še nekaj zanimivih podatkov: kot je bilo omenjeno imajo Saturn, Jupiter, Uran in Neptun vsi obroče, za katere pa vemo šele od odisejade sonde Voyager v 80-ih; planetarni obroči astronomom omogočijo pogled v zgodovino planeta, saj so dokazi trkov s kometi ali lunami; Uranovi prstani so verjetno prav posledica takšnega trka, ki je tudi povzročil, da je Uranova os vrtenja nagnjena.
Novinar
