Novo arheološko odkritje je zamajalo naša prepričanja o naseljevanju Homo Sapiensa v Evropi.
Pot Homo Sapiensa v Evropo
Arheologi so na treh območjih v Evropi našli ostanke modernega človeka, ki niso predniki današnjih Evropejcev. Do zdaj smo verjeli, da je Homo Sapiens poselil Evropo pred približno 40.000 leti v velikem eksodusu iz Afrike in povzročil izumrtje neandertalcev okoli 39.000 let nazaj. Potomci teh prišlekov smo vsi mi, kar vidimo v primerjavi našega DNK s tistim iz najdenih okostij.
Druge najdbe v Grčiji ocenjujejo na starost med 170.000 in 210.000 let, za katere pa že dolgo vemo, da so bili zgodnejši poskusi Homo Sapiensove poselitve, ki so propadli. Tem plemenom ni uspelo preživeti kamenodobnih nevarnosti in rivalstva z neandertalci.
Med ti dve točki so nove raziskave postavile še več propadlih poskusov modernega človeka, da se naseli v Evropi.
Homo Sapiens je v Evropi živel že prej
Guardian poroča da je mednarodna skupina raziskovalcev ponovno analizirala okostje iz jame Zlatý Kůň na Češkem, za katerega smo do zdaj mislili, da je staro 15.000 let. Analiza je razkrila, da je okostje ženske staro vsaj 45.000 let. Poleg tega je genska analiza pokazala, da nima potomcev v zdajšnjih prebivalcih Evrope – nas. Okostja iz Peștera cu Oase v Romuniji in Bacho Kiro v Bolgariji govorijo podobno zgodbo.
To nam pove, da je Homo Sapiens v Evropo prišel večkrat, se tam naselil, a spet in spet izumrl vse do 40.000 let nazaj.
Ob tem pa se pojavi pomembno vprašanje: zakaj je naši vrsti končno uspelo poseliti Evropo in izriniti neandertalce šele v zadnjem primeru pred 40.000 leti?
Zakaj se je moderni človek tako pozno naselil v Evropi?
Neandertalci so bili večji in močnejši od Homo Sapiensa, zato ni nič presenetljivega, da je tej vrsti uspelo večkrat »obraniti« Evropo pred svojimi afriškimi sorodniki. Torej, kaj se je spremenilo?
Po eni teoriji se je razmerje moči spremenilo zaradi geografskih in podnebnih sprememb v obdobju okoli 42.000 let nazaj. Takrat se je Zemljin magnetni pol obrnil, Atlantski ocean se je ohlajal, na območju Italije pa se je zgodil velik vulkanski izbruh. Vse to je seveda težka preizkušnja za katerokoli bitje, a ne razloži, zakaj bi Homo Sapiens nastradal manj kot neandertalci.
Druga teorija pravi, da je moderni človek izpodrinil neandertalce zaradi svojih navad, obnašanja in druženja, ki so jim prinesle določene prednosti. Kot pove prof. Stringer iz Londonskega Prirodoslovnega muzeja »je v kameni dobi zelo veliko pomenilo že, če je neki vrsti uspelo smrtnost novorojenčkov zmanjšati za 1 %«.
Po tretji teoriji je izumrtje Neandertalcev posledica parjenja med vrstama. Z večanjem števila pripadnikov Homo Sapiensa je bilo pravih, »čistih« neandertalcev vse manj, dokler niso izumrli. Še vedno pa dandanašnji Evropejci v sebi nosimo 1-2 % neandertalskega genskega zapisa.
Novinar
