Verjetno ste se že večkrat znašli v kaki bizarni situaciji in se vprašali, če je možno, da ljudje postajamo res vse bolj neumni. Odgovor vas bo presenetil: da, človeški vrsti že nekaj let krepko pada inteligenčni količnik (IQ)!
Pravega razloga za to zaenkrat še ne poznamo, lahko pa si pogledamo nekaj možnih vzrokov, ki so v zadnjih desetletjih razvoj človeške vrste postavili na glavo.
Flynnov učinek in njegov konec
Leta 1984 je politolog James Flynn, ki živi na Novi Zelandiji, ugotovil, da izmerjene vrednosti inteligence v številnih državah od začetka 20. stoletja nenehno in strmo naraščajo. To je v znanstvenih krogih postalo znano kot Flynnov učinek. Rast so pripisali stvarem, kot sta boljša prehrana in zdravstvena oskrba. Predvsem pa je bila rezultat širšega dostopa do boljšega izobraževanja.
Kmalu po prelomu tisočletja pa so norveški statistiki ugotovili, da Flynnov učinek ne deluje več. Ravno nasprotno, nekatere države so od takrat zabeležile celo rahlo znižanje rezultatov merjenja IQ. Še danes si raziskovalci belijo glave z vprašanjem: zakaj postajamo neumnejši?
Kaj so pokazali rezultati norveške raziskave?
Med leti 1962 in1991 so znanstveniki naredili raziskavo pri skoraj 750.000 norveških moških. Njihova raziskava, ki je bila objavljena v Proceedings of the National Academy of Sciences junija 2018, je pokazala, da se je Flynnov učinek nadaljeval do leta 1975, potem pa je raven IQ nenadoma začela upadati. In to zelo strmo, približno sedem IQ točk na generacijo.
Najpomembnejše, kar pri študiji lahko vidimo je, da se zmanjšuje IQ glede na generacijo in znotraj posameznih družin. Znanstveniki so torej ugotovili, da razlog za nižanje inteligence ni, da imajo manj inteligentni ljudje vse več otrok, temveč se skriva nekje v našem okolju. Podobne študije v državah, kot so Združeno kraljestvo, Francija in Nizozemska, so pokazale enake rezultate.
Kje morda tiči razlog?
Prva stvar, na katero bi morda pomislili je gotovo genetika. Ali, da so znanstveniki v raziskavo vključili nekoliko nenavadno skupino ljudi, ki je povzročila to anomalijo. Če smo nekoliko kruti, bi lahko rekli, da imajo pač neumni ljudje več otrok. Toda vse raziskave kažejo, da temu ni tako! Genetika očitno res ni kriva, saj se IQ znižuje znotraj posameznih družin. To pa zopet potrjuje, da je pravi razlog naše okolje.
Ko kot glavnega krivca izključimo genetiko, pa pristanemo pred še večjo težavo. Razlogov za upad inteligence je lahko neskončno in znanstveniki še zmeraj ne vejo, kaj točno je zakrivilo strm upad inteligenčnega kvocienta v sedemdesetih. Nekateri menijo, da bi lahko bila kriva naša obsedenost s tehnologijo, a ravno zato, ker se je upad začel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, veliko preden smo dneve preživljali strmeči v zaslone, to ne more biti edini krivec. Druge predlagane razlage so nezdrava sodobna prehrana, vse bolj neznosni mediji, upad kakovosti šolanja ter dejstvo, da ljudje vse manj beremo.
Težava bi lahko bila celo v tehničnih podrobnostih IQ testov. Znanstveniki razlikujejo med kristalizirano inteligenco (vse stvari, ki se jih naučimo in si jih zapomnimo) in tekočo inteligenco (sposobnost učenja novih stvari). IQ testi na splošno bolj merijo kristalizirano inteligenco, zato lahko spremembe v šolstvu, ki zmanjšujejo poudarek na pomnjenju, povzročijo upad rezultatov.
Smo torej res bolj neumni?
Razloga za pretirano skrb zaenkrat verjetno še ni. V najboljšem primeru lahko kot razlog za upad inteligence vzamemo zadnjo teorijo. Šolstvo se že nekaj časa spreminja, vse manj je poudarka na brezglavem pomnjenju podatkov in vse več poudarka pedagogi dajejo na didaktično učenje. To lahko pomeni, da so morda IQ testi preprosto zastareli. Dejstvo pa je, da naš vse bolj udoben in nezdrav način življenja gotovo negativno vpliva tudi na razvoj možganov. Če boste živeli zdravo, malce omejili hiter vnos dopamina, brali in kritično razmišljali, se verjetno nimate ničesar bati.
Novinar
