Raziskava ameriških znanstvenikov je pokazala, da bi z vetrno energijo lahko celo do štirikrat zmanjšali stroške zdravstva.
ZDA imajo čisto specifične težave s svojim javnim zdravstvenim sistemom. Nimajo ga. Vseeno pa jim uspe biti na prvem mestu lestvic za stroške zdravstva na osebo in stroške zdravstva glede na BDP. So edina razvita država, ki nima univerzalnega zdravstvenega zavarovanja in velik del prebivalstva brez kakršnegakoli zdravstvenega zavarovanja (v Evropi je to tako nepojmljivo, da smo tudi v Naši mali kliniki poslušali šale o potečenem zdravstvenem zavarovanju). Ker vse kaže, da se ameriški zdravstveni sistem še ne bo kmalu spremenil, so raziskovalci z MIT (Massachusetts Institute of Technology) iskali drugo pot, kako zmanjšati stroške zdravstva. Rešitev ponuja vetrna energija.
Vetrne elektrarne morajo sodelovati z drugimi viri elektrike
Največja prednost in hkrati slabost vetrnih elektrarn je muhavost vetra. Zato morajo sodelovati v tandemu z bolj zanesljivimi viri elektrike, kot so termoelektrarne. Kadar piha, termoelektrarne izklopijo ali zmanjšajo svoje delovanje, kadar je zatišje pa počivajo vetrne elektrarne. Zmanjšana poraba fosilnih goriv in strupenih emisij seveda blagodejno vpliva na zdravje prebivalcev in še bolj ameriškega proračuna. Leta 2014 naj bi s takim delovanjem zdravstvo privarčevalo 2 milijardi dolarjev. Ekipa z MIT, ki jo je vodil dr. Minghao Qiu se je vprašala, kako lahko sistem še izboljšajo in katere termoelektrarne bi bilo najbolj smiselno zapirati.
Raziskava in statistika o porabi in delovanju elektrarn
Pregledali so statistike o porabi in delovanju elektrarn med leti 2011 in 2017. Primerjali so proizvodnjo elektrike iz vetrnic in termoelektrarn ter emisije iz slednjih. Ker je prej opisani sistem deloval, so poskušali določiti, točno katere termoelektrarne se zaprejo, ko je na voljo dovolj vetrne energije. Ugotovili so, da delovanje zmanjšujejo elektrarne, ki to lahko naredijo najbolj poceni in ne tiste, ki so najbolj škodljive za okolje in zdravje ljudi.
Nadalje so izdelali model razširjanja strupenih plinov iz termoelektrarn po ameriškem kontinentu. Upoštevali so vetrne tokove in kemično prehajanje plinov. Dodali so še demografske podatke ZDA in epidemiološki kriterij, da so izračunali, kako in koliko onesnaževanje zraka vpliva na stroške zdravstva. V treh scenarijih so primerjali posledice, če se najprej zaprejo elektrarne z najbolj škodljivimi izpusti ali če se zaprejo tiste, ki izpuščajo največ ogljikovega dioksida in žveplovega dioksida. Ugotovili so, da bi se po obeh scenarijih v zdravstvu privarčevalo štirikrat več.
Vetrna energija pa ne more rešiti socialnih nepravic
Ugotovili pa so nekaj zaskrbljujočega. Tako v resničnem življenju in v simuliranih scenarijih so merginalizirane skupnosti imele manj profita zaradi električnih reform. 70 % koristi je ostalo med višjimi razredi prebivalstva. To lahko pripišemo sistemskim odločitvam, kje se postavlja termoelektrarne in kje vetrnice. Poleg tega termoelektrarne niso edini onesnaževalci in obstaja povezava med kraji s prebivalstvom z nizkimi prihodki in večjo onesnaženostjo zraka.
Novinar
