Vzpon dinozavrov so zakrivile okoljske spremembe, ki so jih predvodili izbruhi vulkanov pred 230 milijoni let. Do takega dognanja je prišla nova študija, ki jo je sestavila skupina znanstvenikov iz Univerze v Birminghamu. Obdobje v poznem triasu je beležilo vzpone v temperaturi in vlagi celotnega planeta. To je imelo velik vpliv na razvoj živali in rastlin, ki je potekalo v skladu z razvojem sodobnih iglavcev. S pomočjo sedimentov in fosilov rastlin so strokovnjaki povezali vulkansko dogajanje s podnebnimi spremembami in nastankom dinozavrov in drugega življenja.
Dva milijona let dolgo obdobje dežja in vulkanskih erupcij
Mednarodna raziskovalna ekipa je med drugim združila tudi britanske in kitajske znanstvenike. Svoje ugotovitve in študijo so objavili v PNAS (ang. Proceedings of the National Academy of Sciences). Razkrili so štiri različne epizode vulkanskega delovanja v obdobju poznega Triasa. Glavni vir so bili med drugim tudi vulkanski izbruhi province Wrangellia, katere ostanki so še vedno vidni na zahodu Severne Amerike.
Analizirali so sedimente in rastlinske fosile v jezeru na severu Kitajske ob mestu Jiyuan Basim. Tako so povezali vulkanske aktivnosti z znatnimi podnebnimi spremembami. Ena izmed takih sprememb je tudi mega monsun obdobja CPE (Carnian Pluvial Episode), ki je potekal med 234 in 232 milijoni let.
»V obdobju dveh milijonov let je živalstvo in rastlinstvo doživelo veliko število sprememb, vključno s selektivnim izumrtjem vodnega ekosistema in diverzifikacije živali in rastlin na kopnem. Ti dogodki sovpadajo z izjemnim obdobjem močnega deževja v Karnijski pluvialni epizodi,« je del študije razjasnil Jason Hilton, soavtor študije in profesor paleobotanike na Univerzi Birmingham.
Vulkanski izbruhi v obdobju poznega Triasa
»Naša raziskava s pomočjo natančnih rezultatov jezera na severu Kitajske kaže, da se lahko to obdobje razdeli v štiri glavna obdobja. Vsako izmed njih je vodilo močno vulkansko delovanje, povezano z ekstremnimi izbruhi ogljikovega dioksida v atmosfero. To je povzročilo rast temperature in vlage našega planeta.«
Raziskovalci so ugotovili, da je vsaka izmed štirih faz sovpadala z velikimi perturbacijami klimatskih sprememb. Geološka odkritja, ki so jih opravili v srednji Evropi, vzhodni Grenlandiji, Maroku, Severni Ameriki in Argentini indicirajo, da je obilno deževje povzročilo nastanek velikih jezer in močvirij in ne rek ali oceanov. »Rezultati prikazujejo, da se lahko vulkanski izbruhi pojavijo v večkratnih in diskretnih pulzih – s tem pa vplivajo na motnje v kroženju ogljika, spreminjanje ozračja in hidroloških pogojev ter začenjajo evolucijske procese,« je povedala soavtorica študije in predavateljica na Univerzi Birmingham, Dr. Sarah Greene.
Vzpon dinozavrov in današnjih živali
»To relativno dolgo obdobje vulkanske aktivnosti in klimatskih sprememb je imelo veliko vpliva na kopensko življenje. V tem obdobju so se dinozavri pričeli razlikovati in velika možnost je, da brez tega (obdobja), ne bi videli take ekološke dominance, kot smo ji bili priča v naslednjih 150 milijonih let,« je dodala Dr. Emma Dunne, ki je sodelovala pri nastajanju študije.
Profesor Hilton pa je za konec razjasnil še povezavo z nastankom dinozavrov. »Če dodam še nekaj besed glede dinozavrov, je bilo to obdobje izjemnega pomena v zemeljski zgodovini in nosi veliko težo v evolucijskem procesu živali. Krokodili, želve, insekti in prvi sesalci,« je zaključil.
Urednik portala Student.si
