Veliko smo že prebrali o načrtih človeštva v vesolju. Nekateri hočejo vesolje uporabiti kot neskončen vir surovin (helija-3 na Luni, vode in dragih kovin na asteroidih), drugi želijo naseliti ljudi na sosednje planete, kot je Mars. Tretji sanjarijo o dolgih, celo večstoletnih potovanjih, med katerimi bi potniki do cilja hibernirali v posebnih komorah kot v filmu Potniki (angl. Passengers). Vsem je skupno, da načrtujejo daljša bivanja ljudi izven Zemljinega privlaka, večkrat pa se pozabi, kakšne posledice bi to lahko imelo za njih.
Vesolje pojé mišice in kosti astronavtov
Verjetno najbolj znani dejstvi o daljšem bivanju človeka v vesolju sta izguba mišične mase in gostote kosti. NASA beleži 20 % mišično atrofijo pri potovanjih, trajajočih 5-11 dni, gostota mineralov v kosteh astronavtov pa se niža vsaj 1 % na mesec. Obe težavi do neke mere odpravita astronavtska dieta in telovadba, še vedno pa je priporočeno, da astronavti ne ostajajo v vesolju več kot pol leta naenkrat.
A to ni vse. Pomanjkanje Zemljine gravitacije spremeni pretakanje tekočin v človeškem telesu. Te zdaj potujejo proti glavi in možganom, kar lahko povzroči težave z vidom in psiho. Skupina znanstvenikov je natančno preučila, kakšne so posledice spremenjenega pretakanja tekočin.
Skeniranje astronavtskih možganov
Z magnetno resonanco so slikali možgane astronavtov, preden so šli v vesolje, ko so se vrnili ter še 3 in 6 mesecev po vrnitvi. Ugotovili so, da so se perivaskularni prostori v njihovih možganih vidno povečali. Perivaskularni prostori se nahajajo med stenami krvnih žil in belo snovjo v možganih. Povečani perivaskularni prostori so bili opaženi tudi pri popolnoma zdravih ljudeh, lahko pa so znak bolezenskih stanj, zato previdnost ni nikoli odveč. Naravno se ti večajom starejši kot smo, spremljajo pa tudi razvoj demence.
Dodatni testi so pokazali, da možganske sposobnosti astronavtov niso bile prizadete kljub spremembi. Zanimivo je, da se je povečanje zgodilo le pri astronavtih, ki so šli v vesolje prvič. Veterani so očitno razvili nekakšno homeostazo, ki ne ogroža njihovega zdravja.
Uravnovešeno pretakanje telesnih tekočin je življenjskega pomena
Z perivaskularnimi prostori je tesno povezan še glimfatični sistem. Ta med drugim skrbi za »čiščenje« možganov. V fazi globokega spanca deluje najbolj intenzivno in prepreči, da bi se v možganih nalagale snovi, ki tam nimajo česa početi.
Raziskava lahko pomaga tudi ljudem na Zemlji. Hidrocefalija ali vodenoglavost prizadene otroke in le polovica jih dočaka četrto leto starosti. 80 % jih umre, preden dosežejo odraslost. Povezana je z zastajanjem tekočine v glavi, kar pa bi lahko nova raziskava bolje razložila in pomagala z rešitvami.
Novinar
