Velikanski zavropodi z dolgimi vratovi spadajo med največje živali, ki so kadar koli obstajale na našem planetu. Nova študija je zdaj prišla na sled dejstvu, da naj bi imeli drugačno fiziologijo kot preostali dinozavri in so se morali zadrževati v toplejših, skoraj tropskih območjih Zemlje. Skupina znanstvenikov je do tega spoznanja prišla preko analize najdišč njihovih fosilov in same lokacije tega najdišča pred mnogimi milijoni let.
Velikani dinozavrov so imeli svojevrstno fiziologijo
Študija, ki je bila pred kratkim objavljena v časniku Current Biology, se ukvarja s fosili zavropodov, ki so bili najdeni na nižje ležečih najdišč. Enigma se pojavlja predvsem pri dejstvu, da je bila velika večina preostalih dinozavrskih fosilov najdenih tudi v hladnejših območjih planeta. Skupina strokovnjakov je analizirala fosile iz dobe Mezozoika med 230 in 66 milijoni let. Pregledovali so predvsem najdbe glavnih zavropodov – Diplodoka in Brontozavra, teropodov – Velociraptorji in Tiranozavri in ornitishijev – Triceratopi.
Podatke fosilov so primerjali s klimatskimi pogoji skozi omenjeno obdobje in jih združili s premikom kontinentov skozi zgodovino. Študijo so zaključili s tem, da so bili veliko večji zavropodi omejeni na toplejše in bolj suhe kraje kot preostali dinozavri. Ti habitati naj bi bili zelo podobni današnjim savanam.
Soavtor študije Philip Mannion je povedal: »Naša raziskava je pokazala, da so bila nekatera območja na planetu premrzla za zavropode. Krajem, ki so se ohlajevali do ledišča, so se izogibali. Preostale vrste dinozavrov so lahko živele tudi v polarnih regijah, vse od današnje Antarktike do Arktike, ki so bile takrat brez ledu. To pomeni, da so se tako veliki dinozavri, kot so bili zavropodi, zanašali na okolico pri segrevanju njihovih teles. Tako so bili veliko bližje današnjim plazilcem, a še vedno ne povsem hladnokrvni. Že njihova velikost nakazuje na to, da je bila njihova fiziologija nekaj posebnega«.
Prvi avtor študije Alfio Alessandro Chiarenza iz Univerze Vigo v Španiji je dodal: »Možno je, da zavropodi v mrzlih krajih sploh niso mogli živeti ali pa so lahko preživeli v zelo majhnem številu in bili tako premagani s strani drugih dinozavrov«.
Dinozavri so bili bližje sesalcem in ne plazilcem
Ko je govora o njihovi fiziologiji, se študija nanaša predvsem na njihova telesa in funkcijo segrevanja preko okolice. Dolgi vratovi in repi so jim omogočali veliko površine za ogrevanje teles, prav tako pa naj bi bil njihov respiratorni sistem veliko bližje temu današnjih ptic. »Nekatere vrste dinozavrov, predvsem teropodi in ornitishiji, so bili prekriti s perjem, kar je ohranjalo toploto v njiovih telesih. Zavropodi tega niso imeli. Prav tako je veliko vprašanj glede izleganja njihovih jajc in mladičev preko le teh. Teropodi so jih greli s svojo toploto, ornitishiji so jih prekrili z rastlinami in morda so jih zavropodi zakopali in tako izkoristili toploto zemlje za gretje prihodnosti,« je še povedal Chiarenza.
V študiji so pojasnili, da so podatkovne baze najdišč fosilov pokazale na lokacije zavropodov. Na območjih Kanade, Rusije, severnega dela Evrope in Velike Britanije ter Antarktike ni bil najden niti en fosil velikih zavropodov. Najdenih pa je ničkoliko fosilov drugih dinozavrov in vrst.
Četudi je v preteklosti veljalo, da so bili dinozavri hladnokrvni oziroma ektotermni, tako kot so to današnji plazilci, se je v zadnjih letih to spremenilo. Dinozavri so bili veliko bližje toplokrvnim živalim, kot so sesalci. Najverjetneje je šlo za nekakšno mešanico obojega, kar je podatek, ki pričakuje raziskovalno ekipo in mnoge za njo.
Urednik portala Student.si
