Med Rimom in Neapljem, na območju italijanske občine San Felice Circeo, se nahaja jama Guattari, v kateri so arheologi odkrili fosilne ostanke devetih neandertalcev. V teh jami so v preteklosti odkrili ostanke še dveh neandertalcev, zato gre za eno najbolj pomembnih najdišč tega obdobja.
Italijansko ministrstvo za kulturo je z navdušenjem sporočilo to novico, saj gre za »izjemno odkritje, o katerem bo govoril ves svet«, pravi minister Dario Franseschini. Poleg ostankov neandertalcev so odkrili tudi ostanke hijene, nosoroga, slona, orjaškega jelena, jamskega medveda in drugih živali.
Potovanje v drug čas
Jama nas vrne v čas pred več kot sto tisoč leti. Ponujala je zavetje, kjer so se neandertalci lahko ogreli, spali, se spočili in branili pred živalmi. Jamo Guattari je leta 1939 po naključju odkril paleontolog Alberto Carlo Blanc. Tako izjemno ohranjena je zaradi tega, ker je bila pred približno 60 tisočimi leti pokopana in zaprta. Predstavlja neke vrste časovno kapsulo.
Že pred 80 leti je bila uvrščena med najpomembnejša mesta za preučevanje neandertalcev. Takratna tehnologija ni omogočala tako podrobnega preiskovanja, kot je možno danes. Odkriti ostanki pripadajo odraslim osebam, razen morda enega, ki bi lahko bil mladenič. Vse, razen ene, so moške osebe.
Zanimivo je to, da niso vsi živeli v isti dobi. Najmlajši ostanki naj bi bili stari med 50 in 68 tisoč let, najstarejši pa med 90 in 100 tisoč let. Potrebna bo seveda nadaljnja raziskava, a nekaj stvari že vemo. Njihova prehrana je bila zelo raznolika, jedli so veliko žit.
Uganka lobanj
Že prva lobanja, odkrita leta 1939, je imela na svojem dnu luknjo. Takratni znanstveniki so predvidevali, da je šlo za obredni ritual, kjer so mrtvemu odstranili možgani. Druga možna razlaga je, da so lobanjo izpraznile hijene. Znanstveniki danes še niso prepričani, katera razlaga je pravilna. Tudi te najdene lobanje imajo na svojem dnu luknjo, njihov izvor bo potrebno še preučiti.
Urednica revije Študent