Einsteinova splošna teorija relativnosti predstavlja začetek moderne kozmologije, ki sega v zgodnje 20. stoletje in pomeni radikalen prelom z dotedanjim mišljenjem.
Do tiste točke je veljalo splošno prepričanje, da je vesolje stalen, nespremenljiv prostor, kot ga je opisal Isaac Newton. Einstein pa je z objavo papirja, v katerem je opisal svojo splošno teorijo relativnosti, naslikal povsem drugačno sliko, ki je bila pred kratkim ponovno potrjena.
Teorija gravitacije Alberta Einsteina
Einsteinova teorija razlaga gravitacijsko silo kot posledico ukrivljenosti prostora-časa.
Ta predpostavka se je radikalno razlikovala od Newtonove teorije, kjer je v ospredju prostor, na katerega se je gledalo kot na nekakšno posodo z materialni objekti, čas pa je bil ločen od njega.
Splošna teorija relativnosti je čas in prostor poenotila v en sam prostor-čas, saj en ne more obstajati brez drugega.
V bistvu je to teorija težnosti oz. gravitacije. Gravitacije Einstein ni pojmoval kot nevidne sile, ki privlači en objekt k drugemu, temveč jo je konceptualiziral kot ukrivljenost prostora-časa.
Predmeti v vesolju se torej gibljejo v ukrivljenem prostoru-času in to ukrivljenost povzročata masa in energija teh predmetov. Bolj kot je predmet masiven, bolj ukrivlja prostor-čas okoli sebe.
Zemljevid temne snovi
Raziskovalci iz kolaboracije Atacama Cosmology Telescope (ACT) so ustvarili sliko, ki razkriva do sedaj najbolj podroben zemljevid temne snovi, ki je porazdeljena po četrtini celotnega neba in sega globoko v vesolje.
Ta podoba je ponovno potrdila Einsteinovo teorijo o tem, kako masivne strukture rastejo in ukrivljajo svetlobo v vesolju že skoraj 14 milijard let.
Skupina raziskovalcev je na zemljevidu predstavila temno snov tudi do največjih razdalj, na tem pa je jasno videti njene značilnosti.
Kaj pomenijo rezultati raziskave o gravitaciji?
Rezultati raziskave so resnično osupljivi. Temno snov je namreč izredno težko zaznati, kljub temu, da sestavlja okoli 85 % vesolja in vpliva na njegov razvoj. Razlog je v dejstvu, da temna snov nima interakcij s svetlobo ali drugimi oblikami elektromagnetnega sevanja. Kolikor je trenutno znano znanstvenikom, vpliva samo na gravitacijo.
Da so jo lahko izsledili, so zgradili teleskop in opazovali svetlobo, ki izhaja iz obdobja po velikem poku. Na splošno je ta svetloba bolj znana pod imenom prasevanje (prásévanje).
Ekipa je preko teleskopa spremljala, kako gravitacijska privlačnost masivnih struktur (z osrednjim fokusom na temni snovi) ukrivi prasevanje na njegovem potovanju do nas, dolgem 14 milijard let.
Na podlagi te izkrivljene svetlobe, ki je ostala od velikega poka, so torej naredili nov zemljevid mase, ki je med drugim razkril več tudi o grudastosti vesolja.
Ko govorimo o grudastosti kozmosa, govorimo o neenakomerni porazdelitvi snovi v vesolju; v njem se nahajajo območja visoke gostote in velika območja skorajšnje praznine.
Einsteinova teorija pravi, kot že omenjeno, da bolj masivna snov, ali, v našem primeru, področje vesolja, kjer je visoka koncentracija temne snovi, bolj ukrivlja prostor-čas. To pomeni, da je gravitacija v tem območju močnejša. Posledično se snov lahko tako rekoč zlepi, kar povzroči nastanek grudic, recimo galaksij.
Te meritve potrjujejo Einsteinovo teorijo gravitacije, saj dokazujejo, da sta tako grudastost vesolja kot hitrost njegove rasti ravno to, kar bi pričakovali od standardnega modela kozmologije.
Junior novinar
