Skupina z univerze Warwick, ki stoji za novim algoritmom, je hranila ogromne nabore podatkov, ki izvirajo iz Nasine, zdaj že upokojene misije Kepler in vesoljskega teleskopa TESS (Transiting Exoplanet Survey Satellite). Vesoljskega teleskopa, izstreljenega leta 2018.
Znanstveniki upajo, da bi njihove raziskave lahko utrle pot prihodnjim tehnikam odkrivanja oddaljenih planetov. Trenutne tehnike opazovanja in potrditve obstoja drugih planetov zlahka zmotijo šumi, predmeti v ozadju ali celo napake na kameri.
Skupina je svoj algoritem programirala tako, da ga je naučila razlik med že potrjenimi planeti in lažnimi pozitivnimi rezultati. Nato so ga spustili na ločen nabor podatkov, ki še ni bil potrjen za kakršnekoli planetarne kandidate.
Algoritem je lahko potrdil 50 novih planetov, kar se je zgodilo prvič v zgodovini astronomije
»Algoritem, ki smo ga razvili, nam omogoča, da spravimo petdeset kandidatov čez prag za validacijo planetov in jih nadgradimo na resnične planete,« je dejal David Armstrong z oddelka za fiziko Univerze v Warwicku in vodilni avtor prispevka, objavljenega v reviji Monthly Notices of Royal Astronomical Society prejšnji teden.
Planeti so različnih velikosti. Nekateri so veliki kot Neptun, drugi pa celo manjši od Zemlje.
»Namesto da bi rekli, kateri kandidati so verjetnejši planeti, zdaj lahko rečemo, kakšna je natančna statistična verjetnost,« je pojasnil Armstrong. »Kadar obstaja manj kot 1 odstotna verjetnost, da je kandidat lažno pozitiven, se šteje za potrjen planet.«
Ni le izjemno učinkovit, algoritem lahko deluje tudi zelo hitro povsem sam. »Še vedno moramo porabiti veliko čas za urjenje algoritma, a ko bo to narejeno, ga bo veliko lažje uporabiti ga za bodoče kandidate,« je dodal Armstrong.
»Upamo, da bomo to tehniko uporabili za velike vzorce kandidatov iz sedanjih in prihodnjih misij, kot sta TESS in PLATO (PLAnetarni Tranziti in Oscilacije zvezd, vesoljski teleskop, ki naj bi bil izstreljen leta 2026).«
Novinar
