Naš sončni sistem je verjetno nastal iz zvezdne meglice pred približno 4,6 milijardami let. Ta se je zaradi gravitacijskih pritiskov začela kondenzirati, zgoščati in bolj ko se je krčila, večja gravitacija je bila v njenem središču. V tej točki se je rodilo sonce.
Novorojena zvezda je s svojo toploto pomagala razporediti kemijske elemente po sončnem sistemu. Težji elementi in snovi, ki ohranijo trdno stanje tudi pri visokih temperaturah, so ostali bolj v središču, lažji pa ob robu sončnega sistema. To razloži razporeditev planetov, kjer vidimo skalnate planete Merkur, Venero, Zemljo in Mars bližje sonca, plinaste velikane Jupiter, Saturn, Uran in Neptun pa dlje.
Ogljikovi asteroidi
Znanstveniki verjamejo, da so bili za nastanek Zemlje med drugim odgovorni tudi asteroidi tipa C oz. ogljikovi asteroidi. To je najbolj pogosta vrsta asteroidov v vesolju, najbližje nam pa jih najdemo v asteroidnem pasu.
Asteroidni pas se nahaja med Marsom in Jupitrom in je že dovolj oddaljen od Sonca, da tudi plini kot sta amoniak in ogljikov dioksid zamrznejo. Na njegovem zunanjem robu najdemo večinoma ogljikove asteroide, ki pa niso tam od nekdaj, glede na novo raziskavo.
Zagonetko je rešila računalniška simulacija
Znanstveniki so z japonskim vesoljskim teleskopom AKARI prišli do ugotovitve, da so ogljikovi asteroidi nastali veliko dlje od Sonca in v kaosu mladega sončevega sistema prišli v današnji asteroidni pas.
Svojo ugotovitev so podprli tudi z računalniško simulacijo. Program je simuliral nastanek asteroidov iz snovi, za katere predvidevamo, da so sestavljale zvezdno meglico in upošteval pogoje v asteroidnem pasu. Svetlobni odboj računalniško izdelanih asteroidov so potem primerjali z opažanji teleskopa AKARI. Ugotovili so, da so asteroidi, ki jih je opazoval AKARI, morali nastati mnogo dlje od Sonca kot se je predvidevalo.
Novo teorijo bo pomagal potrditi ali ovreči vzorec asteroida Ryugu, ki je pripotoval na Zemljo pred dvema letoma. Vodja raziskave Hiroyuki Kurokawa je povedal, da še veliko stvari ne vemo, vendar z vsako raziskavo lahko bolje razumemo svojo kozmično zgodovino.
Novinar
