Globoko v notranjosti ledene gore na otoku nad arktičnim krogom med Norveško in Severnim polom leži objekt, ki je življenjskega pomena za prihodnost človeštva. To niso premog, olje ali dragoceni minerali, ampak so to semena.
To so milijoni teh drobnih rjavih pikic, ki pomenijo več kot 930.000 sort živilskih pridelkov, shranjenih v Globalnem semenskem trezorju v Spitsbergenu, ki je del norveškega arhipelaga Svalbard. Je največji sef z najbolj raznoliko zbirko kmetijske biotske raznovrstnosti na svetu. Znotraj je shranjenih 13.000 let človeške agrikulturne zgodovine.
Nosi zlovešče ime, Sodni dan
Težko bi našli kraj bolj oddaljen od ledene divjine Svalbarda. Je najbolj severno, kamor lahko letiš s komercialnim letom, obdaja pa ga ledena praznina. Global Seed Vault je poimenovan »Doomsday«, kar v prevodu pomeni »Sodni dan«. Kar dejansko pomeni, da hrani rezerve semen za uporabo ob apokaliptičnem dogodku ali svetovni katastrofi.
Vhod v objekt je pravokoten betonski klin, ki se prilega zasneženi pokrajini, vzdevek Sodni dan pa se zdi nadvse primeren. Ravno zaradi njegove oddaljenosti je bil Svalbard izbran za lokacijo trezorja. Je stran od krajev na Zemlji, kjer divjajo vojne, teror in vse, česar se bojimo. Zato se zaenkrat nahaja na varnem mestu.
Od treh trezorjev s kapaciteto za 4.5 milijona različnih vrst semen, je trenutno v uporabi samo eden, njegova vrata pa so prekrita z debelim slojem ledu, kar namiguje na zelo nizke temperature. Tu so semena shranjena v vakuumsko pakiranih srebrnih zavitkih in epruvetah v velikih škatlah, ki so lepo zložene na policah od tal do stropa. Denarne vrednosti imajo zelo malo, vendar pa škatle potencialno držijo ključe za prihodnost globalne zanesljive preskrbe s hrano in preživetje človeštva.
V zadnjih 50 letih so se kmetijske prakse močno spremenile, tehnološki napredek pa je omogočil obsežno pridelavo pridelkov. Medtem ko količina pridelkov narašča, se biotska raznovrstnost zmanjšuje do te mere, da zdaj le približno 30 pridelkov zagotavlja 95% potreb ljudi po hrani in energiji.
Sprehod skozi semenski trezor
Semena, ki ležijo v globokem ledu trezorja, vključujejo divje in stare sorte, od katerih mnoge niso več v uporabi. In mnoge vrste niti ne obstajajo zunaj semenskih zbirk. Genska raznolikost, ki jo vsebuje trezor, bi lahko zagotovila lastnosti DNK materiala, ki je potreben za razvoj novih vrst rastlin za kakršnekoli izzive, s katerimi se bo svet ali določena regija soočala v prihodnosti. Ena od 200.000 sort riža znotraj trezorja bi lahko imela lastnosti, ki so potrebne za prilagoditev za višje temperature ali na primer za odpornost na nove škodljivce ali bolezni. To je še posebej pomembno pri izzivih podnebnih sprememb.
Po vsem svetu obstaja kar 1.700 različnih trezorjev, ki so imenovani genske banke. Ta svetovna mreža zbira, ohranja in deli semena za nadaljnje kmetijske raziskave in razvoj novih sort. Trezor Svalbard je bil odprt leta 2008 kot rezervna shramba za vseh sto tisoč različnih vrst. Na idejo je v osemdesetih letih prišel Cary Fowler, nekdanji izvršni direktor Crop Trust, vendar se je ta začela uresničevati šele po letu 2001. Gradnjo je financirala norveška vlada, ki trezor upravlja v sodelovanju s Crop Trust. Cilj je najti in kopirati vsako unikatno seme, ki obstaja v globalnih genskih bankah. Trezor bo tako kmalu hranil milijon različnih vrst. Deluje tudi v tandemu s tistimi genskimi bankami, kjer se njihov material izgubi ali uniči. Najnovejši taki primeri so iz vojn v Siriji, Iraku in Afganistanu.
Žrtvovanje znanosti za dobrobit sveta
Tako nesebično žrtev znanosti za zaščito jedra reprodukcije poznamo iz Rusije. Ena zgodovinsko najpomembnejših zbirk semen znotraj trezorja prihaja iz St. Petersburškega raziskovalnega inštituta Vavilov, ki je imel eno izmed prvih semenskih zbirk na svetu. Med obleganjem Leningrada so se znanstveniki zabarikadirali v sobo s semeni, da bi jih zaščitili pred lačnimi državljani in oblegajočo nemško vojsko.
Ker se je vojna vlekla, jih je veliko umrlo od lakote. Tudi če so sedeli na vrečah semen, so se uprli skušnjavi, da bi jih pojedli. Tako močno je bilo njihovo prepričanje o pomembnosti semen za Rusko prihodnost po vojni. Eden izmed znanstvenikov, Dmitri Ivanov, naj bi umrl od lakote, obkrožen z vrečami riža.
V obdobju okrepljenih geopolitičnih napetosti in negotovosti, trezor Svalbard prikazuje upanje v mednarodnem sodelovanju v dobro človeštva. Vsaka organizacija ali država mu lahko pošlje seme, omejitev pa zaradi politike ali zahtev diplomacije ni. Rdeče lesene škatle iz Severne Koreje sedijo poleg črnih škatel iz ZDA. Na naslednjem hodniku sedijo ukrajinske škatle na vrhu semen iz Rusije.
Lansko leto prejeli največji depozit hkrati
Po nadgradnji trezorja lani so vanj hkrati shranili več kot 60.000 vzorcev semen iz 36 različnih skupin, kar vključuje Cherokee, ameriške staroselce, ki so prvo pleme iz ZDA, ki je napravilo polog. Prispevali bodo tudi oddelki za kmetijstvo s Tajske, ZDA, Irske ter univerze in raziskovalni centri iz Kostarike, Etiopije, Libanona in tudi od drugod.
Pleme Cherokee je položilo devet sort semen, starejših od evropske kolonizacije. Pleme vzdržuje zapuščino lastnih semen, ki so pomembna za njihovo zgodovino, kulturo in tradicijo. Med njimi je najsvetejša in najstarejša koruza plemena, Cherokee White Eagle.
Trezor se srečuje z grožnjo podnebnih sprememb
Podnebne spremembe so trezor že postavile na preizkušnjo. V 2017 se je ozračje tako segrelo, da se je permafrost v okolici začel topiti in voda se je kar naenkrat znašla v notranjosti trezorja. Na srečo je bila temperatura v notranjosti nižja in je voda zamrznila, preden je poškodovala ali uničila semena.
Po tem preplahu, je Norveška namenila približno 10 milijonov evrov, da je trezor postal bolj varen. Dostopni tunel so napravili bolj vodoodporen, njegov hladilni sistem pa je dobil nadgradnjo. Izboljšave, dokončane lani, so stale 20 milijonov evrov.
Trezor je bil zgrajen v objemu ledu z razlogom. Tudi če vse varovalke odpovedo, bi trezor varoval semena, obdana v naravnem ledu. Toda temperature se vsako leto še naprej dvigujejo in dejansko je prihodnost trezorja neznanka. O povratnih zankah in podnebnih napovedih na območjih permafrosta pa smo pisali v prejšnjem članku.
Novinar
