Ljudje smo že leta 1968 prvič pristali na luni. Naša naslednja destinacija v vesolju je tako najbližji planet Mars. Zaradi različnih že poslanih robotov in satelitov že vemo, kaj lahko od tega planeta pričakujemo. Podobno kot Zemlja gre za zelo raznovrstno vesoljsko telo. Na njem najdemo velike vulkane, globoke kanjone in kraterje, v katerih po nekaterih predvidevanjih obstaja tudi voda.
Ravno to pa pomeni, da bi v daljni prihodnosti Mars lahko deloval kot neke vrste turistična destinacija. Kaj so torej najbolj zanimive stvari, ki jih ponuja Rdeči planet?
Iani Chaos
Iani Chaos je vrsta terena, ki ga ne boste našli nikjer na Zemlji. Gre za labirint razgibanih pečin in stebrom podobnih hribov, imenovanih meze, ki se raztezajo 200 kilometrov. Ker na Zemlji takšnih pojavov ne poznamo, znanstveniki niso prepričani, kako so nastali. Njegov večji sosed, Hydraotes Chaos, je verjetno nastal na podoben skrivnosten način. Razteza se 350 kilometrov, kar je enako razdalji od New Yorka do Bostona.
Olympus Mons
Olympus Mons je najbolj ekstremen vulkan v celotnem sončnem sistemu. Nahaja se v vulkanski regiji Tharsis. Po poročanju Nase je približno enake velikosti kot ameriška zvezna država Arizona. Njegova višina 25 kilometrov je skoraj trikrat večja od Mount Everesta, ki je visok približno 8,9 km.
Gre za velikanski oklepni vulkan, ki je nastal, ko je lava počasi polzela po njegovih pobočjih. To pomeni, da je gora verjetno lahka za vzpenjanje prihodnjih raziskovalcev, saj je njen povprečni naklon le 5 odstotkov. Vrh sestavlja depresija (površinska oblika terena, kotlasto nizko ležeče območje, ki nima površinskega odtoka) široka približno 85 km. Tvorijo jo magmatske komore, ki so izgubile lavo in se zrušile.
Vulkani Tharsis
Pokrajina Tharsis pa ponuja še več drugih zanimivih vulkanov. Po podatkih NASA ima regija 12 velikanskih vulkanov. Razpršeni so na območju, širokem približno 4000 km. Tako kot Olympus Mons so tudi ti vulkani veliko večji od tistih na Zemlji. Razlog za to je šibkejša gravitacijska privlačnost Marsa, ki omogoča, da vulkani rastejo višje. Zanimivo je, da so vulkani po predvidevanju znanstvenikov izbruhnili pred dvema milijardama let.
Severni in južni tečaj
Mars ima tako kot zemlja na polih dve ledeni regiji. Te imajo vseeno različno sestavo. Po podatkih Nase so pozimi temperature v bližini severnega in južnega tečaja tako nizke, da ogljikov dioksid kondenzira iz ozračja v led na površju. Proces se obrne poleti, ko ogljikov dioksid sublimira nazaj v ozračje. Ogljikov dioksid na severni polobli popolnoma izgine, za seboj pusti vodni ledeni pokrov. Drugače je na južnem tečaju, kjer nekaj ledu ogljikovega dioksida ostaja v južnem ozračju. Vse to gibanje ledu močno vpliva na podnebje Marsa in povzroča vetrove ter druge učinke.
Valles Marineris
Mars nima le največjega vulkana v sončnem sistemu, ampak tudi največji kanjon. Valles Marineris je po podatkih Nase dolg približno 3000 km. To je skoraj štirikrat daljše od Velikega kanjona v ZDA, ki je dolg približno 800 km.
Raziskovalci niso prepričani, kako je Valles Marineris nastal. Zato o nastanku obstaja več različnih teorij. Mnogi menijo, da je nastanek prej omenjene regije Tharsis, prispeval k rasti Valles Marineris. Lava, ki se je premikala skozi vulkansko pokrajino, je skorjo potisnila navzgor, kar je skorjo zlomilo na zlome v drugih regijah. Sčasoma naj bi ti zlomi prerasli v Valles Marineris.
Krater Gale in gora Sharp (Aeolis Mons)
Krater Gale je znan po tem, da naj bi bil nov dokaz o prisotnosti vode na Marsu. Nanj je leta 2012 naletel rover Curiosity. Curiosity je nekaj tednov po pristanku naletel na strugo potoka in na svojem potovanju po dnu kraterja našel obsežnejše dokaze o vodi. Curiosity se je leta 2018 povzpel tudi na vrh bližnjega vulkana, imenovanega Mount Sharp (Aeolis Mons). Tam je opazoval geološke značilnosti njegovih plasti.
Ena od bolj razburljivih najdb Curiosityja je bilo večkratno odkritje kompleksnih organskih molekul. Rezultati iz leta 2018 so pokazali, da so bile te organske snovi odkrite znotraj 3,5 milijarde let starih kamnin. Raziskovalci so hkrati odkrili, da je rover ugotovil, da se skozi letne čase spreminjajo koncentracije metana v ozračju. To pa je pomembno, saj je metan element, ki ga lahko proizvajajo mikrobi ali geološki pojavi. V primeru, da gre za prvo možnost, to nakazuje na znake življenja na Marsu.
Medusae Fossae
Medusae Fossae je ena najbolj nenavadnih lokacij na Marsu. Nekateri znanstveniki trdijo, da vsebuje dokaze o strmoglavljenju NLP-ja. Verjetnejša razlaga je, da gre za ogromno vulkansko nahajališče, ki je veliko približno eno petino Združenih držav Amerike. Sčasoma so vetrovi skale izklesali v čudovite formacije. Toda raziskovalci bodo potrebovali več študij, da bi ugotovili, kako so ti vulkani oblikovali Medusae Fossae. Ena iz leta 2018 je pokazala, da je tvorba morda nastala zaradi neizmerno velikih vulkanskih izbruhov. Te naj bi se zgodili več stokrat v 500 milijonih let. Ti izbruhi bi segreli podnebje Rdečega planeta, saj bi toplogredni plini iz vulkanov odnesli v ozračje.
Logo znanstvenofantastične serije Star Trek
Ne samo, da se je ravno serija in kasneje filmi Zvezdne steze dogajala v vesolju. Našli jo boste tudi na Marsu. Bolj natančno našli boste logotip, ki so ga na uniformah nosili glavni liki. Na jugovzhodnem območju Hellas Planitia je namreč geološka značilnost, ki spominja na znak Zvezdne flote. Ta kos marsovske strukture, ki ga je leta 2019 prvič opazil Nasin Mars Reconnaissance Orbiter, je odlitek sipin, ki so ostanki, ki sta jih oblikovala veter in strjena lava iz preteklega vulkanskega izbruha.
Ponavljajoče se črte pobočij v kraterju Hale
Mars je gostitelj mnogih čudnih pojavov, ki jih na Zemlji ne poznamo. Eno od teh so ponavljajoče se črte na pobočjih, ki se v toplem vremenu oblikujejo na straneh strmih kraterjev. Leta 2015 je NASA sprva objavila, da so hidrirane soli znaki tekoče vode na površju, kasnejše raziskave pa so pokazale, da bi lahko nastala iz atmosferske vode ali suhih tokov peska. Pravega vzroka za nastanek še ne poznamo in raziskovalci so mnenja, da ga bomo šele, ko bomo pojav videli od blizu. Mnogi so mnenja, da črte vsebujejo tudi mikrobe, ki bi znova potrdili obstoj življenja.
Ghost Dunes/Sipine duhov
Rdeči planet danes velja za planet, ki ga večinoma oblikuje veter, saj je voda izhlapela, ko se je njegova atmosfera redčila. Kljub temu obstaja veliko dokazov o pretekli vodi, kot so območja sipin duhov, ki jih najdemo v Noctis Labyrinthusu in bazenu Hellas. Raziskovalci trdijo, da so na teh območjih nekoč bile sipine, visoke več deset metrov. Kasneje je te zalila lava ali voda, ki je ohranila njihova podnožja, medtem ko so vrhovi odpadli.
Stare sipine, kot so te, kažejo, kako so pred več sto let pihalu vetrovi na starodavnem Marsu. To daje klimatologom dodatne namige o starodavnem okolju Rdečega planeta. Še bolj zanimivo za znanstvenike pa je dejstvo, da bi se lahko v zaščitenem območju sipini skrivali mikrobi, varni pred sevanjem in vetrom, ki bi jih sicer odnesla.
Novinar
