Leto 2019 se končuje, dobili smo nove dosežke v športih, novo glasbo, nove filme in serije, prav tako tudi nove, velike dosežke v znanosti, ki so zaznamovali to leto.
1. Nova sintetična DNK
Znanstveniki so odkrili novo sintetično DNK molekulo z značilno strukturo dvojne vijačnice, ki pa jo sestavlja osem nukleobaz – štiri naravne in štiri umetne. Obstoječim genskim kodam so tako dodali še štiri nove. Nadaljnje raziskave bi lahko omogočile boljše skladiščenje DNK.
2. Napredki v zdravljenju ebole
Zdravili REGN-EB3 in mAb114 sta prvi zdravili, ki povečata možnost preživetja obolelih za ebolo. Znanstveniki so v študiji dokazali, da bi lahko več kot 90 odstotkov okuženih za to virusno mrzlico, preživelo, če bi jih zdravili s tema dvema zdraviloma.
3. Prva samo ženska vesoljska odprava
Oktobra 2019 sta v vesolje poleteli Nasini astronavtki Christina Koch in Jessica Meir. V vesolje sta se podali z namenom, da bi nadomestili enoto za polnjenje akumulatorja.
4. Prvi kvantni računalnik?
Računalniško podjetje IBM je letošnje leto predstavilo sistem oz »škatlo«, v kateri je računalnik. Gre za integrirani sistem, ki je modularen, kar pomeni, da bo mogoče zamenjati nekatere dele (npr. procesor) in povečati zmogljivost. IBM trdi, da je pripravljen za reševanje problemov, ki jih običajni računalniki ne zmorejo.
5. Prva fotografija črne luknje?
Aprila so znanstveniki objavili prvo fotografijo črne luknje v galaksiji Messier 87. Praviloma črne luknje ni mogoče fotografirati, posledično članek vsebuje precej pojasnil in drobnega tiska.
6. Dan, ko so izumrli dinozavri
Znanstveniki so letos prvič identificirali fosilno tvorbo, ki je nastala v času vpliva meteorita Chicxulub. Fosilna tvorba je vsebovala živali. Ta redka najdba je časovna kapsula, ki je raziskovalcem na minute in ure pomagala določiti, kdaj naj bi izumrli dinozavri.
7. Miši dobile infrardeči vid
Znanstveno fantastična iznajdba – v laboratoriju so znanstveniki mišim vbrizgali nanodelce, ki so bili aktivirani z infrardečo svetlobo. Postopek naj bi imel minimalne učinke, saj je ena injekcija delovala 10 tednov, potem pa je infrardeči vid zbledel.
8. Kitajska sonda na temni strani Lune
Kitajska je decembra 2018 izstrelila sondo Chang’e 4 brez človeške posadke, ki je januarja pristala na temni strani Lune. Kitajska je s tem postala prva država, ki je spravila sondo na stran Lune, ki z Zemlje ni vidna.
9. Natančnejša teža naše galaksije
Znanstvenikom je uspelo natančneje stehtati našo galaksijo. Rimska cesta glede na novejše meritve tehta 1,5 trilijona sončnih mas, kar je trikrat večje število, kot ga je imela prejšnja meritev. 90 % mase v naši galaksiji je pripisano skrivnostni masi, znani kot temna snov.
10. Tiskanje človeškega tkiva in organov
Letošnji pomemben premik v znanosti pa je tudi vzpostavitev metode, ki dejansko tiska človeško tkivo in posledično organe. Znanstveniki so iznašli način, kako natisniti človeško tkivo s pomočjo 3D tiskalnika. Ta metoda za zdaj še ni najbolj zanesljiva, je pa potrjeno, da so na pravi poti.
Kater dogodek se tebi zdi najbolj pomemben?
Novinar
