Več milijonov let po izumrtju dinozavrov, njihovo množično izumrje še vedno velja za veliko uganko. Ena od vodilnih teorij na tem področju je še vedno ideja o ledeni dobi, ki je sledila udarcu asteroida v polotok Jukatan in povzročila izumrtje rastlin, ki mu je sledilo izumrtje 75 % tedaj živečih vrst, vključno z vsemi dinozavri, edina izjema so bili ptičji dinozavri. A zdaj so znanstveniki s pomočjo preučevanja bakterij ugotovili, da se dolgotrajna udarna zima morda ni zgodila.
Izumrtje dinozavrov je še vedno uganka
Izumrtje dinozavrov je uganka, ki se čez leta raziskav počasi sestavlja in odgovor nanjo se ob odkrivanju različnih dokazov počasi spreminja. Za najbolj široko sprejeto teorijo velja teorija o tako imenovani dolgotrajni udarni zimi, ki jo je sprožila velika količina prahu v ozračju, ki je sledila trku asteroida v zemljo. Po mnenju znanstvenikov so namreč globalne temperature po padcu asteroida strmo padle, kar je povzročilo izumrtje večine rastlinstva in posledično življenja na Zemlji.
A izkaže se, da morda to le ni celotna skrivnost izumrtja enih od največjih vrst živali, ki so kdaj hodile po zemlji. Nizozemski geoznanstveniki univerze v Utrechtu, so namreč v reviji Geology objavili študijo, ki pripoveduje drugačno zgodbo.
Bakterije so bile ključne za to odkritje
Geoznanstveniki so na podlagi razvejanih lipidov v membrani bakterij v fosilih, ki so jih našli v Kanadi, naredili tisočletni zapis visoke ločljivosti srednje letne temperature zraka (MAAT), ki zajema zadnjih 4000 let krede in prvih 30 tisoč let paleogena. Srednje letne temperature zraka so se gibale med 16 in 29 °C. Te temperature ne kažejo na nenadno ohlajanje okolja, ki bi sledilo udarni zimi, ali nenadnega segrevanja, ki bi bilo posledica izbruha vulkanov. Če se je hitro spreminjanje temperature zraka spremenilo, je bilo le to kratkotrajno.
Lauren O’Connor prva avtorica študije je ugotovitev razložila takole: »Ugotovili smo, da ni dokazov za »jedrsko zimo«. Kot odziv na temperaturne spremembe bakterije zgostijo ali stanjšajo svoje celične stene, kot če bi si oblekli ali slekli odejo. V naši študiji smo odkrili, da v tisočletjih po udarcu kometa, bakterije niso zgostile svoje celične stene, kar bi pričakovali, če bi nastopila huda zima.«
Vseeno udarna zima ni popolnoma izključena
Sean Gulick, geofizik na teksaški univerzi v Austinu je študijo svojih kolegov komentiral tako: »To ne pomeni, da je udarna zima popolnoma izključena. Odeja prahu, ki jo je dvignil asteroid, je morda ostala v atmosferi le desetletje ali manj, zato ni opazno spremenila globalnih temperatur, vendar je Zemljo pahnila v temo. Že če bi imeli samo mesece brez sonca, bi bilo dovolj, da bi ubili večino rastlin na svetu.«
Dodal je: »Ker je izginilo toliko rastlin, bi rastlinojede živali težko našle dovolj hrane. Ko bi te vrste umrle, bi to povzročilo udarne valove navzgor po prehranjevalni verigi, ki bi ubile velike zveri in druge vrste, ki so bile odvisne od njih.«
Tudi nizozemska ekipa se strinja, da kratko obdobje mraza in teme, ki bi sledila trku asteroida ob Zemljino površje, nista izključena. Vendar pa njihova študija kaže, da se je zemlja po dogodkih, ki vplivajo na podnebje, sposobna v ravnovesje vrniti prej, kot smo mislili. Da bi svojo raziskavo še bolj podkrepili, bodo analizirali še več fosilnih ostankov na več lokacijah po ZDA, saj upajo, da bi bili ti podatki lahko ključni za ločevanje učinkov množičnega izbruha vulkanov, od učinkov, ki jih je pustil padec kometa.
Raziskovanje zgodovine se torej nadaljuje, izumrtje dinozavrov pa še naprej ostaja uganka. Morda se bo izkazalo, da je prav ta raziskava imela pomemben vpliv na naše razumevanje zgodovine.
Novinar
