Teleskop Webb razkril novo rojene zvezde

Astronavtka Megan Reiter z univerze Rice se je s sodelavci poglobila v eno prvih slik Nasinega vesoljskega teleskopa James Webb in bili nagrajeni z odkritjem opozorilnih znakov dveh ducatov prej nevidnih mladih zvezd, ki so od Zemlje oddaljene približno 7500 svetlobnih let.

Zdaj se ve, kaj bodo astronomi odkrili s pomočjo Webbove bližnje infrardeče kamere

Raziskava ponuja vpogled v to, kaj bodo astronomi odkrili s pomočjo Webbove bližnje infrardeče kamere. Instrument je zasnovan tako, da lahko pokuka skozi oblake medzvezdnega prahu, ki so doslej astronomom preprečevali pogled na zvezdne vrtce, zlasti tiste, ki proizvajajo zvezde, podobne Zemljinemu Soncu.

Reiter, docent za fiziko in astronomijo, in soavtorji s Kalifornijskega tehnološkega inštituta, Univerze v Arizoni, Univerze Queen Mary v Londonu in Kraljevega observatorija v Edinburgu na Škotskem so analizirali del prvih Webbovih posnetkov Kozmičnih pečin, območja nastajanja zvezd v zvezdni kopici NGC 3324.

»Webb nam daje časovni posnetek, s katerim lahko vidimo, koliko zvezd nastaja v morda bolj značilnem kotičku vesolja, ki ga prej nismo mogli videti,« je dejala Reiter, ki je vodil študijo.

V južnem ozvezdju Carina

NGC 3324 se nahaja v južnem ozvezdju Carina (Gredelj) in gosti več znanih območij nastajanja zvezd, ki jih astronomi proučujejo že desetletja. Številne podrobnosti iz tega območja je na slikah Hubblovega vesoljskega teleskopa in drugih observatorijev zakril prah. Webbova infrardeča kamera je bila zgrajena tako, da vidi skozi prah v takšnih regijah in zazna curke plina in prahu, ki bruhajo s polov zelo mladih zvezd.

Reiter in sodelavci so se osredotočili na del NGC 3324, v katerem so prej odkrili le nekaj mladih zvezd. Z analizo specifične infrardeče valovne dolžine 4,7 mikrona so odkrili dva ducata doslej neznanih iztokov molekularnega vodika iz mladih zvezd. Izlivi so različno veliki, vendar se zdi, da mnogi prihajajo iz protozvezd, ki bodo sčasoma postale zvezde z majhno maso, kot je Zemljino Sonce. »Odkritja kažejo, kako dober je teleskop in kako veliko se dogaja tudi v tihih kotičkih vesolja,« je dejala Reiter.

Zvezde najprej pridobivajo snov iz plina in prahu

Novorojene zvezde v svojih prvih 10.000 letih pridobivajo snov iz plina in prahu, ki jih obdaja. Večina mladih zvezd del te snovi vrže nazaj v vesolje s curki, ki se iz njihovih polov izlijejo v nasprotnih smereh. Pred curki se kopičita prah in plin, ki si kot snežni plugi utirata pot skozi megličaste oblake. Ena od bistvenih sestavin za mlade zvezde, molekularni vodik, je pometena s temi curki in je vidna na Webbovih infrardečih posnetkih. »Tovrstni curki so kažipoti za najbolj vznemirljiv del procesa nastajanja zvezd,« je dejal soavtor študije Nathan Smith z Univerze v Arizoni. »Vidimo jih le v kratkem časovnem obdobju, ko protozvezda aktivno akreira.«

Obdobje akrecije pri zgodnjem nastajanju zvezd je bilo za astronome še posebej težavno za preučevanje, saj je kratkotrajno – običajno traja le nekaj tisoč let v najzgodnejšem delu večmilijonskega otroštva zvezde. Soavtor študije Jon Morse s Kalifornijskega tehnološkega inštituta je dejal, da so curki, kot so bili odkriti v študiji, »vidni le, če se lotimo globokega potopa – seciramo podatke iz vsakega od različnih filtrov in analiziramo vsako področje posebej. To je kot iskanje zakopanega zaklada.«

Reiter je dejala, da je imela pri odkritju pomembno vlogo tudi velikost Webbovega teleskopa. »To je preprosto ogromno vedro svetlobe,« je dodala. »To nam omogoča, da vidimo manjše stvari, ki bi jih z manjšim teleskopom morda spregledali. Poleg tega nam omogoča zelo dobro kotno ločljivost. Tako dobimo raven ostrine, ki nam omogoča, da vidimo razmeroma majhne značilnosti, celo v oddaljenih regijah.«

Tilen Kemperle

Novinar