V manj kot dveh mesecih namerava NASA pristati s svojim novim roverjem na površju Marsa. Če bo vse v redu, se bo Vztrajnost sredi februarja odpravila na svojo pustolovščino in na tej poti izvedla številne znanstvene poskuse – vključno z lansiranjem majhnega helikopterja.
Nasin inženir Evan Hilgemann nam pojasni, kaj pravzaprav pomeni voziti rover po Marsu. Lani je bil Hilgemann izbran v ekipo inženirjev, odgovornih za vožnjo šestkolesnega roverja Curiosity po puščavskih pokrajinah Rdečega planeta.
Rover se mora precej zanesti le nase
Ker signali od Zemlje do Marsa potrebujejo 22 minut, bo moral rover sam poskrbeti za številne navigacijske naloge. Vendar pa je »večina tega, kar naredijo roverji, dejansko močno začrtano in načrtovano na Zemlji,« pravi Hilgemann.
Vztrajnost je opremljena s številnimi kamerami, ki podpirajo 3D. To ji omogoča, da vidi svojo bližnjo in daljno okolico. Te »navkamere« ekipam na Zemlji omogočajo, da tako rekoč poustvarijo teren, ki ga pokriva rover.
Hilgemann in njegova ekipa so odgovorni za to, da rover ni nikoli v nevarni situaciji ali kakorkoli ogrožen. Na primer, »sistem vzmetenja roverja lahko obvladuje le skale in izbokline, visoke do kakega metra, zato se je treba višjim izogibati,« piše inženir. Rover se mora tudi izogibati majhnemu kamenju in ohlapnemu pesku, da se ne bo zagozdil ali preveč obrabil koles.
Počasi, toda varno
Ekipa ima več različnih načinov, kako dejansko voziti rover. Roverju lahko pošlje seznam navodil, postopek, znan kot »vožnja na slepo«, ali pa lahko uporabi »vizualno odometrijo«, kjer se rover ustavi približno vsak meter, da pošlje sliko tistega, kar vidi. Nato lahko računalnik ugotovi, ali je varno nadaljevati.
Roverjev najnaprednejši način navigacije je »autonav«. Kot že ime pove, rover v bistvu spremeni v samovozeči avto.
»Ker se mora autonav pogosto ustavljati, da posname več slik in premleje podatke, je to tudi najpočasnejši način vožnje,« pove Hilgemann. »Rover Radovednost v načinu samodejne vožnje naredi le približno 30 metrov na uro.«
Ko februarja pristane na Rdečem planetu, se mora Vztrajnost dokaj hitro podati na pot. Se pravi, če bo šlo vse po načrtih in Nasin lander preživi zloglasnih »sedem minut pekla«, ko se spusti skozi tanko atmosfero planeta.
Zahvaljujoč »nekaj ključnim nadgradnjam, ko gre za navigacijo«, bo Vztrajnost »zahvaljujoč novim namenskim računalniškim virom in boljšim algoritmom« vozila vsaj dvakrat hitreje kot Curiosity,« piše Hilgemann.
Eden najbolj ambicioznih ciljev roverja je zbrati vzorce in jih pripraviti, da jih sonda kasneje pobere in prinese domov na Zemljo.
Novinar
