Morda te bo to presenetilo, a na Luni je bilo do zdaj le 5 roverjev. Samo eden izmed njih je bil ameriški, hkrati pa tudi edini, ki je potreboval voznika. Vsi štirje poznejši, ruska Lunokhod 1 in 2 ter kitajska Yutu 1 in 2, so bili samovozeči. Leta 2007 je Google sponzoriral tekmovanje Google Lunar X Prize, v katerem so tekmovalci (zasebna podjetja) na Luno morali poslati rover in z njim posneti fotografije. Zmagovalca ni bilo, a tu se začne zgodba o roverju, ki ga pravkar izdelujejo študentje z univerze Carnegie Mellon v Pittsburgu.
Nov projekt legendarnega profesorja robotike
Projekt Iris vodi prof. William »Red« Whittaker, ki je prava legenda na področju robotike in samovozečih vozil. Kmalu po zaključku študija je izdelal tri robote za dekontaminacijo jedrskega reaktorja na Three Miles Islandu, pozneje je izdelal zmagovalni samovozeči avtomobil za tekmovanje DARPA Grand Challenge 2007. Za sodelovanje v Google Lunar X Prize je ustanovil podjetje Astrobotic, a mu svojega roverja ni uspelo izstreliti na Luno. Deset let nazaj namreč SpaceX in podobni še niso imeli razvitih metod za cenejše in hitrejše vzlete nosilnih raket, tudi NASA je bila bolj toga. A tokrat so mu časi bolj naklonjeni.
Rover Iris
Rover Iris, ki ga pod njegovim mentorstvom izdelujejo študentje, bo tehtal 2 kg in na Lunini površini deloval 72 ur. Njegova majhnost je presentljiva in pravi tehnični dosežek. To bo najmanjši rover na svetu in prvi ameriški samovozeči rover na luni. No ja, ne bo popolnoma samovozeč, saj ga bodo z Zemlje upravljali z daljincem. Imel bo kamero, ki bo prenašala dve vrsti slik. Tiste, ki bodo pomagale pri njegovem upravljanju, bodo za pot do Zemlje potrebovale okoli minuto (torej se bo Iris upravljalo z enominutno zamudo), druga vrsta slik bo namenjena znanstvenim raziskavam in bodo zaradi višje kakovosti do Zemlje potovale približno 10 minut.
Vedno več poti na Luno
Iris bo na Luno prispel z Astroboticovo raketo. Podjetje namreč sodeluje v novem programu CLPS (ang. Commercial Lunar Payload Services), ki je nekakšna pogodba med vesoljskimi agencijami in zasebnimi vesoljskimi podjetji. Podjetja bodo del kapacitete svojih raket namenila za pomoč raziskavam, ki se bodo odvijale med Luno, Mednarodno vesoljsko postajo in Zemljo, del pa bodo za plačilo oddale drugim interesentom. Tako bo tudi rover Iris dobil vozovnico do Lune.
Novinar
