Študentka astronomije z Univerze British Columbia (UBC), Michelle Kunimoto, je s preučevanjem podatkov, ki jih je zbrala Nasina misija Kepler, odkrila 17 novih planetov. Eden izmed njih je potencialno naseljiv svet v velikosti Zemlje. Seveda to ni bilo srečno naključje in Kunimoto ni začetnica pri odkrivanju planetov. Pred tem je že med dodiplomskim študijem odkrila štiri.
KIC-7340288 b, Zemlji podoben planet
Satelit Kepler je med svojo štiriletno misijo iskal planete, zlasti tiste, ki ležijo v »naseljivih območjih« svojih zvezd. Hkrati pa na površju skalnih planetov potencialno obstaja tekoča voda.
Nove ugotovitve, objavljene v reviji The Astronomical Journal, vključujejo tak posebno redek planet. Uradno imenovan KIC-7340288 b, planet, ki ga je odkrila Kunimoto, je le 1,5 krat večji od Zemlje. Dovolj je majhen, da se lahko šteje za skalnat planet, namesto plinastega, kot so velikanski planeti v območju njegove zvezde.
Planet je daleč od našega dosega
»Planet je oddaljen približno tisoč svetlobnih let, zato še dolgo časa ne bomo prispeli tja.« je dejala Kunimoto, kandidatka za doktorico znanosti na oddelku za fiziko in astronomijo. »Toda vseeno je to resnično vznemirljiva ugotovitev, saj je v naseljivi coni le 15 majhnih, potrjenih planetov, ki smo jih do sedaj našli v podatkih Keplerja.«
Planet ima leto, ki traja 142,5 dni, kroži po svoji zvezdi na 0,444 astronomskih enot (AE, razdalja med Zemljo in našim Soncem). Orbita je malo večja od Merkurjeve v našem Osončju, ter dobi približno tretjino svetlobe, ki jo Zemlja prejme od Sonca.
Od ostalih 16 odkritih novih planetov je najmanjši le dve tretjini velikosti Zemlje in je eden najmanjših planetov, ki jih je Kepler odkril do sedaj. Največji odkrit je osemkrat večji od Zemlje.
Kako se planet odkrije?
Vsakič, ko planet zaokroži pred zvezdo, blokira del njene svetlobe in povzroči začasno zmanjšanje svetlosti. Z iskanjem teh nihanj, poznanih kot tranziti, lahko sestavljamo informacije o planetu, kot so njegova velikost in koliko časa traja njegova orbita.
Kunimoto je sodelovala tudi z Henryjem Ngojem iz UBC , da bi na osem metrskem teleskopu Gemini na Havajih pridobila ostre posnetke nekaterih njenih zvezd, ki gostijo planete. Uporabila sta bližnje infrardeče slikanje in spektrometer (NIRI).
»Slike zvezd sem fotografirala kot iz vesolja, z uporabo prilagodljive optike,« je dejala. »Lahko sem ugotovila, ali je v bližini zvezda, ki bi lahko vplivala na Keplerjeve meritve, na primer, da je bil vzrok takoimenovani tranzit.«
Poleg novih planetov, Kunimoto s pomočjo tranzitne metode opazuje na tisoče že znanih Keplerjevih planetov in bo ponovno analizirala popis znanih eksoplanetov.
»Ocenili bomo, koliko planetov lahko pričakujemo pri zvezdah z različnimi temperaturami,« je dejal Kunimotin mentor pri doktorskem študiju in profesor na UBC Jaymie Matthews. »Še posebej pomemben rezultat bo ugotovitev stopnje pojavnosti planetov v naseljivih območjih in koliko planetov podobnih Zemlji je tam?«
Novinar