SOFIA – Stratospheric Observatory for Infrared Astronomy (Stratosferski observatorij za infrardečo astronomijo), je letalo Boeing 747SP, prirejeno za vožnjo 2,7-metrskega odsevnega teleskopa. Letenje v stratosferi med 11.000 in 14.000 metri postavi SOFIO nad 99 odstotkov ozračja, ki blokira infrardečo svetlobo. To astronomom omogoča preučevanje osončja in še dlje na načine, ki z zemeljskimi teleskopi niso mogoči. SOFIA je projekt partnerstva med Naso in Nemškim letalsko-vesoljskim centrom (DLR).
Mobilnost opazovalnice raziskovalcem omogoča opazovanje skoraj od kjerkoli na svetu in omogoča študije prehodnih dogodkov, ki se pogosto odvijajo nad oceani, kjer ni drugih teleskopov. Na primer, astronomi na SOFII so preučevali mrke Plutona, Saturnove lune Titan in Kuiperjevega pasu MU69.
SOFIA in infrardeče vesolje
SOFIA je zasnovana za opazovanje infrardečega vesolja. Mnogi predmeti v vesolju oddajajo skoraj vso svojo energijo pri infrardečih valovnih dolžinah in so pogosto nevidni, če jih opazujemo z vidno svetlobo. V drugih primerih nebesni oblaki plina in prahu blokirajo svetlobo, ki jo oddajajo bolj oddaljeni predmeti, vendar infrardeča energija prebije te oblake. V obeh primerih je edini način spoznavanja teh teles preučevanje infrardeče svetlobe, ki jo oddajajo.
V času 10-urnih nočnih letov znanstveniki s SOFIO opazujejo rojstva in smrti zvezd, planete, komete in asteroide našega osončja, nebule, oddaljene galaksije in črne luknje v njih.
Za razliko od vesoljskih teleskopov, SOFIA pristane po vsakem letu, zato je mogoče instrumente zamenjati, servisirati ali nadgraditi in s tem izkoristiti nove tehnologije. Ker je te nove instrumente mogoče preizkusiti in prilagoditi, SOFIA lahko raziskuje nove meje v osončju in zunaj njega ter služi kot preizkusna platforma za tehnologijo, ki nekoč lahko služi v vesolju.
Tudi SOFIA ni imuna na covid – 19
SOFIA stane na desetine milijonov dolarjev letno za upravljanje. Toda ne proizvede dovolj raziskav in znanstvenih člankov, da bi upravičila tako visoko naložbo. S 85 milijoni dolarjev letnega proračuna je drugi najdražji projekt Nase, takoj za Hubble teleskopom. Kljub temu, da 20 % financira nemška stran. Ne pomaga niti trenutna pandemija, saj je letalo prizemljeno že od začetka marca.
Novinar
