Znanstveniki so cepivo proti covid-19 razvili izjemno hitro. In čeprav se o epidemiji ne govori več veliko, svojega dela še niso zaključili. V nekaterih laboratorijih po svetu se namreč še vedno ukvarjajo s pomembnim problemom: kljub cepivu virusa nismo povsem zatrli. Obstoječa cepiva sicer precej dobro pripravijo naš imunski sistem na okužbo s covid-19, ne preprečijo pa širjenja virusa. Zato se izbruhi okužb še vedno pojavljajo. Znanstveniki vidijo mogočo rešitev v posebnem cepivu v obliki spreja za nos.
Njihov cilj je ustvariti močno imunsko zaščito v nosu in grlu, kjer se tudi začne večina okužb. Poleg možnosti, da bi s tovrstnimi spreji preprečili okužbo, bi bila nova oblika cepiva tudi prijetnejša posameznikom, ki se bojijo igel.
Prvi preizkusi novih sprejev že potekajo. Ker so spreji zasnovani na podoben način kot nekatera cepiva proti sezonski gripi, njihova proizvodnja in distribucija ne bi predstavljali večje ovire, saj bi jih lahko proizvajali v obstoječih proizvodnjah. Široko uporabljeni cepivi Pfizer in Moderna zaenkrat še ne bosta na voljo v obliki spreja. Obe cepivi vsebujeta drobne maščobne nanodelce z genetskim materialom (RNA) za proteine virusa. Te delce pa bi bilo prek nosa potrebno transportirati v človeške celice, kar dodatno otežujejo izločki v nosu.
Trenutno je edino odobreno cepivo v obliki spreja cepivo proti gripi Flumist oziroma Fluenz. Cepivo vsebuje oslabljen virus gripe, ki lahko prodre v celice nosne sluznice in sproži imunski odziv. Poleg tega, da posameznika zaščiti proti gripi, pomaga tudi pri preprečevanju širjenja okužb v družbi. Podobne rezultate si znanstveniki obetajo tudi od novega cepiva proti koronavirusu.
Ob tem poudarjajo, naj posamezniki zaradi razvoja nove oblike cepiva ne odlašajo z običajnim cepljenjem preko injekcijske igle, saj cepivo letos najverjetneje še ne bo na voljo. Zaenkrat tudi moč imunskega odziva in trajanje zaščite novega cepiva še nista znana. Če se bo izkazalo, da cepivo nudi močno zaščito, ki pa traja le nekaj mesecev, bo morda to cepivo predstavljalo jesenski poživitveni odmerek. Nova oblika cepiva pa ne bo pomembna le v boju proti širjenju koronavirusa, saj bi na podoben način lahko postopali tudi pri drugih boleznih.
Novinar
