Neandertalci so izumrli pred 40.000 leti. Je možno, da je za njihovo do sedaj nepojasnjeno izginotje kriv homo sapiens?
Neandertalec in homo sapiens živela istočasno
Pred 600.000 leti sta na obličju Zemlje soobstajali dve vrsti človeškega rodu. Na območju Afrike so živeli naši neposredni predniki, iz tamkajšnjega nekdaj skupnega teritorija pa so se v Azijo in Evropo razširili predstavniki vrste homo neanderthalensis – neandertalci. Ti pa niso bili predniki človeka, temveč oblika človečnjaka, ki se je razvijala vzporedno s homo sapiensom.
Ko zmanjka lovišč …
Čeprav si neandertalce pogosto predstavljamo kot miroljubna bitja, ki so živela v sožitju z naravo, najnovejša odkritja na področju biologije in paleontologije pripovedujejo drugačno zgodbo: neandertalci so bili spretni in nevarni vojščaki, ki so se pogosto bojevali s predstavniki človeške vrste.
Kot mnogi kopenski sesalci (na primer levi, volkovi ali celo naša lastna vrsta homo sapiens), so bili tudi neandertalci nagnjeni k lovu v krdelu, v skupini. Ker se jim kot predstavnikom vrhnjega dela prehranske verige ni bilo treba bati plenilcev, so se močno razmnožili. In ko v človeški vrsti pride do prenaseljenosti, se med njenimi predstavniki vname spor o teritoriju in monopolu nad lovišči (oziroma v današnjem času, nad dobrinami). Ravno v tem zgodovinskem momentu lahko zaznamo prastar vzrok, ki je vodil v najbolj krvave vojne mnoga ljudstva v človeški zgodovini.
Vojna ni moderen izum, temveč je v človekovi naravi od nekdaj
Teritorialni konflikti so v naravi tudi našim najbližjim sorodnikom, šimpanzom. Samci se pogosto združujejo v bojne skupine proti rivalskim tropom. Gre za proces, ki je izjemno podoben človeškemu vojskovanju. Iz tega lahko sklepamo, da je bila nagnjenost k združevanju za povzročanje nasilja močno razvita že pri človeškem in opičjem skupnem predniku pred 7 milijoni let. Te vzorce so verjetno prevzeli tudi neandertalci.
Pomemben poudarek pri teh novih sklepih je torej dejstvo, da ima bojevanje človek »v krvi«. Vojna ni moderen izum, temveč starodaven in temeljni element naše človeškosti. O tem pričajo tudi mnogi arheološki ostanki iz prazgodovine, ki razkrivajo zgodbe o krvavih masakrih izpred več tisočletij.
Z neandertalci imamo več skupnega, kot si mislimo
Anatomija neandertalcev je izredno podobna človeški in z nami si delijo 99,7 % DNK-ja. Pri njih lahko zaznamo nekatere tipične človeške navade, kot recimo pokopavanje mrtvih ali izdelovanje nakita iz školjk in živalskih zob. Logično je torej sklepati, da je bil boj kot tipična človeška lastnost tudi neandertalcem zelo domač.
Arheološke najdbe o neandertalcih razkrivajo, da so bili izredno spretni lovci, ki so s sulicami lahko pokončali jelena, losa, bizona, nosoroga ali celo mamuta. Zelo verjetno je, da so svoja orožja za lov uporabili tudi v konfliktih s človeško vrsto. Kot pri človeku je namreč tudi pri neandertalskih ostankih zelo pogosta poškodba lobanje, pa tudi zlomljena podlaket. Slednja bi sicer lahko nastala v postopku lova, a so imeli takšne vzorce poškodb tudi človeški predstavniki, ki so umrli v medplemenskih bojih.
Tisočletja bojev za obstanek
Ravno hkratno soobstajanje človeške in neandertalske vrste je zgovoren dokaz, da so se neandertalci skoraj 100.000 uspešno upirali ekspanziji človeka. Z obleganjem in razširitvijo po Evropi in Aziji so predstavnike vrste homo sapiens dolgo omejevali na teritorij današnje Afrike, ki jo je naš prednik zapustil zelo pozno. To se je zgodilo šele pred 200.000 leti, potrebnih pa je bilo več kot 150.000 let, da so se ljudje prebili na ozemlje neandertalca. Na območju današnjega Izraela in Grčije so naleteli na močne neandertalske protinapade. Pred 125.000 leti pa se je začela zadnja uničujoča ofenziva, ki je neandertalce izbrisala z obličja sveta. Teh dolgotrajnih vojn si ne smemo predstavljati kot arhaično obliko blietzkriega, temveč kot dolgotrajne, izčrpavajoče boje.
K uspešnemu zoperstavljanju človeškim napadom so verjetno pripomogle mnoge taktične in strateške prednosti na strani neandertalcev. Zaradi njihove močne telesne zgradbe so bili za človeškega vojščaka trd oreh. Imeli so tudi velike oči, ki so jim omogočale dobro vidljivost v nočnih razmerah, ko so lahko pripravljali zasede in potem ob zori napadli.
Kljub začasni premoči pa so bili neandertalci na koncu premagani. Razlog za to ni popolnoma jasen, je pa možno, da so ljudje s svojim razvitejšim umom razvili učinkovitejša orožja (denimo lok), ki so jim kljub telesni šibkosti omogočala uničujoč napad z razdalje. Z novim orožjem so ljudje najverjetneje izboljšali tudi svoje strategija lova in nabiralništva, se uspešno razmnožili ter tako številčno presegli neandertalce v boju.
Novinar
