Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko se je začel nov projekt HybridNeuro. Znanstveniki z Univerze v Mariboru v sodelovanju s tujimi raziskovalnimi ustanovami razvijajo neinvazivne vmesnike mišica-stroj in možgani-stroj.
Tehnologije ki bodo povezale človeško telo s tako rekoč neomejenimi potenciali strojev, računalnikov, umetne inteligence, bodo krojile prihodnost. Najsi gre za različne oblike invalidnost ali le željo po preseganju naših evolucijsko prirojenih sposobnosti (in pomanjkljivosti), bodo nove tehnologije pomagale velikemu številu ljudi. Bližamo se dobi transhumazima in ni vse tako sivo.
Kaj če bi lahko upravljali tretjo roko?
V pogovoru za Maribor24 je vodja projekta dr. Aleš Holobar predstavil, kako tehnologija deluje. Gre za neinvazivno metodo polaganja elektrod na kožo, te pa bodo brale električne impulze mišic ali možganov. Projekt je še nov in v povojih, a lahko si predstavljamo, da bi morda lahko upravljali s tretjo roko, z mislimi pisali Word dokumente, da bodo prostetične okončine enako spretne kot prave.
Ravno upravljanje tretje roke je dr. Holobar izpostavil kot enega od primerov prihodnje rabe njihovih neinvazivnih čipov. Kot je razložil, tretja roka ne bi bila nujno v fizični obliki. Gre bolj za branje mišičnih impulzov in njihovo prevajanje v ukaze za elektronske naprave. Po njegovih besedah: »Predstavljajte si, da na letališču vlečete kovček in je vaša fizična roka zasedena. V roki je več mišic, ki jih lahko medtem upravljate in te mišice vam dajo dodatne komunikacijske možnosti. Medtem ko je vaša roka zasedena, bi lahko zraven pisali še sms ali elektronsko pošto.«
Foto: on um
Glavni cilj je pomagati pri rehabilitaciji
A glavni cilj je doseči preboj v rehabilitacijskih tehnologijah. Ker je »Za uspešno rehabilitacijo […] pomembno usklajeno delovanje možganov in mišic, v projektu HybridNeuro raziskujemo, kako lahko informacije, ki jih merimo v možganih, združimo z informacijami, ki jih merimo v mišicah, oboje pa uporabimo za izboljšanje rehabilitacije na eni in obogatitve gibanja na drugi strani.« pove dr. Holobar. Projekt je zastavljen na dveh nivojih, in sicer mišica-stroj ter možgani-stroj. UM FERI je vodilna raziskovalna institucija na tem področju, v projektu HybridNeuro pa sodelujejo še Univerza Chalmers iz Švedske, Politehnika Universitat Politècnica de Catalunya in Imperial College London.
Korak stran od igel ali drugih posegov
Največja prednost nove tehnologije je, da so čipi neinvazivni. Elektrode se preprosto položi na kožo in bere signale. Kot je razložil dr. Holobar, bi z invazivno metodo vstavljanja igel v mišice lahko dobili bolj točne informacije, kaj počne določena mišica. Vendar z elektrodami na koži lahko vidimo širšo sliko. Zato HybridNeuro tudi s polno paro razvija algoritme, ki so sposobni razločiti določene impulze in ustvariti natančno sliko brez izgube »širine«.
Z napravami možgani-stroj se da meriti človekovo zbranost, funkcionalnost. Kot se je profesor Holobar pošalil, bi lahko z neinvazivnimi čipi med predavanji meril zbranost svojih študentov. Frekvenca možganskih valov je višja, če intenzivno razmišljamo oz. smo zbrani in pozorni, kar pa se da preprosto izmeriti z elektrodami na lasišču.
Novinar
