Staroegipčanske mumije dišijo po lesu, začimbah in sladkem, ugotavlja nova študija. V njej so sodelovali raziskovalci z UCL (University College London) in Univerze v Ljubljani. Odkrili so tudi nove podrobnosti o praksi mumifikacije.
Študija, objavljena v reviji Journal of the American Chemical Society, je prva sistematična olfaktorna raziskava mumificiranih teles, ki združuje instrumentalne in senzorične tehnike. Vonj so preučevali tako z elektronskim »nosom« kot človeškimi čutili. Neinvazivna metoda analize prispeva k varnosti konservatorjev, zaščiti starodavnih artefaktov in ohranitvi tega zaznavnega aspekta dediščine (vonja).
Raziskovalci so preučili devet mumij. Nova odkritja ponujajo vpogled v materiale, uporabljene pri mumifikaciji, ter v razvoj tehnik in sestavin skozi čas. Razkrivajo tudi, kako so muzeji poskrbeli, da so se posmrtni ostanki ohranili do danes.
Raziskovalna skupina je tesno sodelovala z egiptovskimi strokovnjaki
Vodja raziskave je bil slovenski profesor Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL.
»Vonj mumificiranih teles je že leta predmet zanimanja tako strokovnjakov kot splošne javnosti, vendar do sedaj ni bilo izvedene nobene celovite kemijske in zaznavne študije. Ta prelomna raziskava nam pomaga bolje načrtovati konservacijo in razumeti starodavne balzamične materiale. Prispevala je novo plast podatkov, ki bo obogatila muzejsko razstavo mumificiranih teles,« je povedal Strlič.
Cecilii Bembibre (UCL) se je zdelo zlasti pomembno sodelovanje egiptovske stroke.
»Dva vidika te raziskave se mi zdita še posebej pomembna. Prvič, vonj mumij je razkril nove informacije, kar poudarja pomen uporabe naših čutov za razumevanje preteklosti. Drugič, medtem ko je večina študij o mumificiranih telesih doslej potekala v evropskih muzejih, smo v tej raziskavi tesno sodelovali z egiptovskimi kolegi. Ti so s posebnim znanjem zastopali tamkajšnjo stroko, skupaj pa smo razvili etičen in spoštljiv pristop k preučevanju mumificiranih teles.«
Vonj mumij so preučevali z elektronskimi in človeškimi nosovi
Vonj je posledica v zraku razpršenih molekul, ki jih oddaja snov. Raziskovalci so uporabili plinsko kromatografijo v povezavi z masno spektrometrijo, da so izmerili in kvantificirali kemikalije, ki jih oddajajo mumificirana telesa, razstavljena in hranjena v Egipčanskem muzeju v Kairu. Poleg tega je ekipa usposobljenih človeških »nosov« opisala različne vonjave glede na kakovost, intenzivnost in prijetnost.
S kombinacijo teh metod so raziskovalci ugotovili, ali vonjave izvirajo iz arheološkega predmeta. Lahko so namreč posledica konservatorskih sredstev ali pesticidov, ki so bili dodani pozneje, ali naravna posledica razgradnje zaradi plesni, bakterij in drugih mikroorganizmov. Raziskava je dokazala učinkovitost preučevanja vonjav kot neinvazivne metode za kemijsko kategorizacijo in analizo starodavnih ostankov.
Multisenzorična izkušnja v muzejih
Poleg globljega vpogleda v konservacijo in materialno zgodovino mumificiranih teles bo raziskava omogočila muzejem, da občinstvo pritegnejo ne le vizualno, temveč tudi s poustvarjenim vonjem. V prihodnosti bo raziskovalna ekipa razvila sodobno rekonstrukcijo vonja starodavnih mumificiranih teles, kar bo obiskovalcem omogočilo izkušnjo tega pomembnega vidika egipčanske dediščine in interaktivno raziskovanje praks balzamiranja in konservacije.
Profesor Ali Abdelhalim, direktor Egipčanskega muzeja v Kairu in soavtor, je razložil, kaj nam mumificiranje pove o starih Egipčanih.
»Za stare Egipčane je bila mumifikacija pomemben obred, ki je omogočal ohranitev telesa in duše za posmrtno življenje z uporabo olj, voskov in balzamov. Postopek se je skozi čas razvijal, prepoznavanje različnih tehnik in materialov pa omogoča vpogled v obdobje, lokacijo in družbeni status mumificiranih posameznikov.«
Vonj je bil ključen dejavnik pri procesu mumifikacije. Prijetne vonjave so povezovali z božanskimi telesi in njihovo čistostjo, medtem ko so neprijetne vonjave označevale pokvarjenost in razpad. Še danes, približno pet tisoč let pozneje, konservatorji pogosto opisujejo vonj mumificiranih teles kot prijeten. Prispevajo ga namreč smole in olja iglavcev (bora, cedra in brina), mire ter voskov.
Raziskavo so izvedli konservatorji in kustosi Egipčanskega muzeja v Kairu ter znanstveniki iz Slovenije, Poljske in Združenega kraljestva.
Novinar
