Slovenski znanstveniki so znova potrdili svoj ugled v svetovni znanstveni skupnosti. Ekipa, ki jo sestavljajo profesorica dr. Maruša Bradač, raziskovalec dr. Nicholas Martis in doktorski študent Gregor Rihtaršič s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je sodelovala pri prelomni raziskavi, v kateri so s pomočjo vesoljskega teleskopa James Webb zaznali in analizirali eno od prvih galaksij v zgodnjem vesolju, imenovano Firefly Sparkle (Roj kresničk).
Firefly Sparkle: vpogled v zgodnje vesolje
Galaksija Firefly Sparkle ni le še ena v vrsti kozmičnih odkritij, temveč predstavlja unikaten vpogled v zgodnje faze razvoja vesolja. Njena masa je primerljiva z maso naše Galaksije v zgodnjem obdobju, hkrati pa razkriva desetine zvezdnih kopic, ki so nastajale v različnih časovnih obdobjih. To znanstvenikom omogoča podroben vpogled v procese, kot so nastanek zvezd in kemična evolucija galaksij. Galaksijo, ki jo vidimo v obdobju približno 600 milijonov let po Velikem poku, so raziskovali z izjemno natančnostjo, kar predstavlja prelomnico v razumevanju nastanka prvih galaksij in evolucije zgodnjega vesolja.
»Firefly Sparkle razkriva, kako so združevanja z manjšimi spremljevalnimi galaksijami oblikovala njeno strukturo. S tem pridobivamo pomembne podatke o tem, kako so se razvijale prve galaksije in kakšni so bili procesi njihovega nastanka,« so zapisali na Fakulteti za matematiko in fiziko. Takšna odkritja niso zgolj ključna za razumevanje zgodnjega vesolja, temveč nudijo tudi pomembna izhodišča za testiranje modelov nastanka galaksij.
»Firefly Sparkle je kot časovni stroj, ki nam omogoča, da vidimo vesolje v njegovi mladosti, ko je bilo staro le 600 milijonov let. To je ključno za razumevanje, kako so se prve galaksije oblikovale in razvijale,« je povedala dr. Bradač, ki je soavtorica raziskave. Znanstveniki z vsega sveta so združili svoje znanje pri tem projektu, slovenska ekipa pa je imela ključno vlogo pri analizi učinka gravitacijske leče in interpretaciji razvoja zvezdnih kopic.
Tehnološki dosežek teleskopa James Webb
Raziskava ne bi bila mogoča brez uporabe napredne tehnologije teleskopa James Webb, ki s svojo izjemno ločljivostjo omogoča opazovanje galaksij v zgodnjem vesolju. »To prelomno odkritje ima globalni pomen za astrofiziko, saj omogoča testiranje teorij o nastanku galaksij in razumevanje procesov, ki so oblikovali zgodnje vesolje,« je poudarila dr. Bradač.
Ključno je bilo razumevanje koncepta gravitacijske leče, ki je raziskovalcem omogočilo povečavo podobe galaksije Firefly Sparkle. Učinek gravitacijske leče je posledica naravnega teleskopskega učinka, ki ga povzroča masivni objekt, kot je galaksija, ki ukrivi svetlobo bolj oddaljenih objektov.
»Da smo lahko iz povečane in skrajno popačene slike galaksije v obliki podolgovatega loka rekonstruirali njeno pravo podobo, je bilo ključno razumevanje gravitacijske leče – jate galaksij MACS 1423, ki leži med nami in galaksijo Firefly Sparkle. Modeliranje takšne gravitacijske leče je že samo po sebi zanimivo, saj pri tem izračunamo, kje se v jati skriva očem nevidna temna snov, ki s svojo gravitacijo povzroči odklon svetlobe oddaljenih galaksij,« je povedal Gregor Rihtaršič.
To je raziskovalcem omogočilo preučevanje notranjega delovanja galaksije Firefly Sparkle in podrobno analizo njenih sestavnih delov. »Raziskava je pokazala, da so združevanja galaksij in njihove medsebojne interakcije igrale ključno vlogo pri njihovem razvoju,« so dodali raziskovalci.
Nova obzorja za astrofiziko
Razumevanje galaksije Firefly Sparkle odpira vrata nadaljnjim raziskavam o zgodnjem vesolju in nastanku prvih galaksij. To odkritje je pomembno ne le za astrofiziko in astronomijo, temveč tudi za razvoj tehnologij, ki bodo omogočile raziskovanje še bolj oddaljenih in zgodnjih obdobij vesolja.
»Ta raziskava ni pomembna le za razumevanje zgodovine vesolja, temveč tudi za razvoj novih znanstvenih metod in tehnologij, ki bodo omogočile preučevanje še bolj oddaljenih galaksij,« so poudarili na fakulteti. Znanstveniki pričakujejo, da bodo njihovi podatki in analize koristni za prihodnje študije, ki bodo še podrobneje osvetlile zgodnje procese v vesolju.
Prispevek Slovenije v globalni znanosti
Slovenci smo kljub svoji majhnosti ponovno prispevali k velikim premikom na področju znanosti. Uspeh slovenskih raziskovalcev je še en dokaz, da slovenska znanost spada med vodilne v svetu. Prispevek ekipe dr. Bradač k raziskavi galaksije Firefly Sparkle je neprecenljiv za globalno astrofiziko, obenem pa potrjuje pomen sodelovanja v mednarodnih projektih.
»Z odkritjem Firefly Sparkle smo naredili pomemben korak v razumevanju zgodnjega vesolja, hkrati pa prispevali k širšemu znanstvenemu napredku. Ponosni smo, da je Slovenija del te zgodbe,« je zaključila dr. Bradač.
Novinar
