Epski »mega udar« strele je bil tako dolg, kot bi udarila iz Goričkega v Piran… In nazaj!
Na noč čarovnic leta 2018 se je nad Brazilijo odprlo nebo. En sam gromozanski ognjeni blisk je zarezal skozi atmosfero južnega dela države v dolžini skoraj 700 kilometrov. Od atlantske obale do roba Argentine.
Po novi analizi Svetovne meteorološke organizacije (WMO) je bil to najdaljši udar strele do sedaj.
Strele ne postajajo večje, le meritve se izboljšujejo
Z uporabo nove satelitske tehnologije so znanstveniki potrdili, da je bila epska strela več kot dvakrat daljša od prejšnjega rekorderke: 320 km dolge strele, ki je osvetlila nebo nad Oklahomo leta 2007. Ne gre za to, da strele postajajo večje, so raziskovalci zapisali v izjavi. Tehnologija spremljanja strel se izboljšuje.
»Verjetno obstajajo še večje skrajnosti, ki pa jih bomo lahko opazovali z izboljšanjem tehnologije zaznavanja strel,« je v izjavi dejal Randall Cerveny, glavni poročevalec vremenskih in podnebnih ekstremov.
Kako nastane strela?
Strele nastanejo, ko hladen in topel zrak trčita v notranjosti nevihte. Kristali ledu na hladnem zraku naletijo na kapljice vode v toplem zraku. To ustvarja trenje in električne naboje, ki se premikajo skozi oblak. Ko dno oblaka postane preveč obremenjeno z negativnimi naboji, se elektrika usmeri v območje s pozitivnim nabojem. To je bodisi na zemlji ali nekje drugje v oblaku.
Strela najpogosteje treska v regijah z visoko vlažnostjo (kjer zaradi konvekcije nastaja več neviht) in goratih predelih z visoko nadmorsko višino. Zaradi tega je Južna Amerika eno največjih žarišč na svetu. Jezero Maracaibo v Venezueli velja za glavno prestolnico sveta, kar se tiče strel. Tukaj strele udrihajo po 300 noči na leto, kaže raziskava Nase iz leta 2016.
Za novo analizo (ki bo objavljena tudi v prihodnji številki revije Geophysical Research Letters) so znanstveniki WMO preučili več velikih udarov strel, ki so jih zabeležili štirje sateliti za spremljanje vremena, ki jih upravljajo ZDA, Evropska unija in Kitajska. Ta pogled iz vesolja je raziskovalcem prinesel prednost pred prejšnjimi raziskavami, ki so spremljale rekordne strele predvsem z zemeljskimi mrežami, je zapisala ekipa.
Poleg skoraj 700 km dolge strele, je nova analiza razkrila tudi novo rekorderko z najdaljšim trajanjem. Ta čast gre streli, ki je marca 2019 skoraj za 17 sekund osvetlila nebo nad severno Argentino. Prejšnja znana rekorderka je iz avgusta 2012 nad Francijo, ki je trajala 7,74 sekunde.
Novinar
