Izjemno dobro ohranjena zbirka fosilov, odkrita v vzhodni provinci Yunnan na Kitajskem, je znanstvenikom omogočila razrešiti več stoletij staro uganko v evoluciji življenja na Zemlji in razkrila, kako so bile videti prve živali, ki so imele okostja.
Štirje primerki Gangtoucunia aspera
Prve živali, ki so si zgradile trdna in robustna okostja, so se v fosilnih zapisih nenadoma pojavile v geološkem trenutku pred približno 550-520 milijoni let med dogodkom, imenovanim kambrijska eksplozija. Mnogi od teh zgodnjih fosilov so preproste votle cevi, dolge od nekaj milimetrov do več centimetrov. Vendar je bilo skoraj popolnoma neznano, kakšne živali so izdelale ta okostja, saj niso ohranjeni mehki deli, ki so potrebni za opredelitev pripadnosti glavnim skupinam živali, ki živijo še danes.
Nova zbirka 514 milijonov let starih fosilov vključuje štiri primerke Gangtoucunia aspera s še nedotaknjenimi mehkimi tkivi, vključno s črevesjem in ustnimi deli. Ti razkrivajo, da je imela ta vrsta usta obrobljena z obročem gladkih, nerazvejanih šapic, dolgih približno 5 mm. Verjetno so se uporabljala za zbadanje in lovljenje plena, kot so majhni členonožci. Fosili kažejo tudi, da je imela Gangtoucunia slepo črevo (odprto le na enem koncu), razdeljeno na notranje votline, ki so zapolnjevale celotno dolžino cevi.
To so lastnosti, ki jih danes najdemo le pri sodobnih meduzah, anemonah in njihovih bližnjih sorodnikih (ožigalkarih), organizmih, katerih mehki deli so v fosilnem zapisu izjemno redki. Študija kaže, da so bile te preproste živali med prvimi, ki so zgradile trde skelete, ki sestavljajo večino znanega fosilnega zapisa.
Gangtoucunia je podobna sodobnim polipom meduz
Po mnenju raziskovalcev naj bi bila Gangtoucunia podobna sodobnim polipom meduz s trdno cevasto strukturo, zasidrano v podlago. Usta čepkov so se raztezala zunaj cevi, vendar so se lahko umaknila v cev, da bi se izognila plenilcem. Za razliko od živih polipov meduz pa je bila cev Gangtoucunie narejena iz kalcijevega fosfata, trdega minerala, iz katerega so narejeni naši zobje in kosti. Uporaba tega materiala za gradnjo okostij je sčasoma postala med živalmi vse redkejša.
Dr. Luke Parry z Oddelka za znanosti o Zemlji Univerze v Oxfordu je povedal: »To je res odkritje, ki se zgodi enkrat na milijon. Te skrivnostne cevke pogosto najdemo v skupinah več sto osebkov, vendar so do zdaj veljale za problematične fosile, saj jih nismo znali razvrstiti. Zahvaljujoč tem izjemnim novim primerkom smo trdno postavili ključni del evolucijske sestavljanke.«
Gangtoucunia ni bila povezana s kolobarniki
Novi primerki jasno kažejo, da Gangtoucunia ni bila povezana s kolobarniki (deževniki, mnogoščetinci in njihovimi sorodniki), kot so za podobne fosile domnevali prej. Zdaj je jasno, da je imelo telo Gangtoucunia gladko zunanjost in vzdolžno razdeljeno črevo, medtem ko imajo kolobarniki členjeno telo s prečno razdelitvijo telesa.
Fosil je bil najden na najdišču v odseku Gaoloufang v Kunmingu v vzhodni provinci Yunnan na Kitajskem. Tu anaerobne razmere (revne s kisikom) omejujejo prisotnost bakterij, ki običajno razgrajujejo mehka tkiva v fosilih.
Doktorski študent Guangxu Zhang, ki je zbral in odkril primerke, je povedal: »Ko sem prvič odkril rožnato mehko tkivo na vrhu cevi Gangtoucunia, sem bil presenečen in zmeden, kaj so. V naslednjem mesecu sem našel še tri primerke z ohranjenim mehkim tkivom, kar je bilo zelo razburljivo in me je spodbudilo k ponovnemu razmisleku o sorodnosti Gangtoucunia. Mehka tkiva Gangtoucunie, zlasti šapice, razkrivajo, da zagotovo ne gre za črva, podobnega priapulidu, kot so domnevale prejšnje študije, ampak bolj za koralo, in takrat sem spoznal, da gre za ožigalkarja.«
Ni pojasnjeno, ali so druge zgodnje vrste cevastih fosilov videti povsem drugače
Čeprav fosil jasno kaže, da je bila Gangtoucunia primitivna meduza, to ne izključuje možnosti, da so bile druge zgodnje vrste cevastih fosilov videti povsem drugače. V kammbrijskih kamninah v provinci Yunnan je raziskovalna skupina že prej našla dobro ohranjene fosile cevk, ki so jih lahko prepoznali kot priapulide (morske črve), lobopodije (črve s parnimi nogami, ki so danes tesno povezani s členonožci) in kolobarnike.
Soavtorica Xiaoya Ma z Univerze Yunnan in Univerze Exeter je povedala: »Zdi se, da se je cevasti način življenja v kambriju vedno bolj uveljavljal, kar bi lahko bil prilagoditveni odziv na vse večji plenilski pritisk v zgodnjem kambriju. Ta študija dokazuje, da je izjemna ohranjenost mehkih tkiv ključnega pomena za razumevanje teh starodavnih živali.«
Novinar
