Znanstveniki so identificirali molekulo, ki je pri covidnih bolnikih prijetne arome spremenila v neprijeten smrad. Izguba vonja je pogost simptom okužbe s covid-19. Nekateri pa vonja niso izgubili, ampak so doživeli motnje pri zaznavanju vonjav. Znanstveniki so razkrili molekulo z močnim vonjem, ki je najverjetneje sprožila občutek gnusa pri ljudeh s tem simptomom. Gre za 2-furanmetanetiol, ki ga med drugim najdemo v kavi. Ljudje so vonj molekule običajno opisali kot vonj po kavi ali pokovki. Posameznikom z motenim vonjem zaradi covida pa se je vonj molekule zdel nagnusen in odbijajoč.
S pomočjo ankete do odgovorov glede vonja
Izsledki ankete so tudi pokazali, da je 47 odstotkov ljudi, ki so med prebolevanjem covida izgubili vonj, kasneje trpelo za spremenjenim vonjem. Najpogostejši sprožilci za spremembo vonja so bili kava, čokolada, meso, čebula in zobna pasta. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je za spremembo vonja kriva določena spojina, ki se nahaja v vseh teh živilih. Iz arome kave so zato izolirali posamezne spojine in jih testirali na zdravih osebah ter posameznikih, ki so imeli zaradi covida spremenjen vonj. Izmed približno stotih spojin, prisotnih v aromi kave, so udeleženci pogosto izbrali 15 spojin. Najpogosteje je bil izbran 2-furanmetanetiol, ki je imel neprijeten vonj 20 izmed 29 udeležencev.
S tem so znanstveniki potrdili, da gnus ni le izmišljen, temveč je povezan s spojinami v hrani. Centralni živčni sistem je zagotovo povezan tudi z interpretiranjem signalov, ki jih prejme preko nosu. V nosu najdemo več kot 400 različnih receptorjev za vonj, ki zaznavajo različne arome. Že nizke koncentracije spojine 2-furanmetanetiol sprožijo signal v teh receptorjih. Posledično je spojina ena izmed prvih, ki jih po izgubi vonja lahko zaznamo. Možgani napačno kategorizirajo vonj, a zaenkrat še ni znano kako in zakaj. Zaenkrat znanstveniki vejo le, da je spremenjen vonj povezan z živci in njihovimi receptorji, saj na ta način zaznavamo posamezne molekule.
Novinar
