Ali konoplja resnično vpliva na razvoj možganov mladih? Nova prelomna študija razkriva skrb vzbujajoče dejstvo: pri mladih odraslih, ki so nagnjeni k razvoju psihoze, konoplja še dodatno poslabša že tako zmanjšano povezljivost med možganskimi celicami. To odkritje bi lahko povsem spremenilo način zdravljenja psihoze in ponudilo rešitve za simptome, ki jih dosedanja zdravila preprosto niso naslovila. Bi lahko zgodnje ukrepanje preprečilo razvoj psihoze? Preberite, kaj pravijo raziskovalci.
Kaj je ključno za zdrav razvoj možganov
Raziskovalci univerze McGill so v prvi tovrstni študiji odkrili, da imajo mladi odrasli z visokim tveganjem za psihozo izrazito zmanjšano sinaptično gostoto – število povezav med nevroni, ki omogočajo komunikacijo med različnimi deli možganov. Ugotovitve so pokazale, da uporaba konoplje še dodatno moti ta proces, kar lahko vodi do resnih psihiatričnih težav.
»Pri vsakem uporabniku konoplje se psihoza ne bo razvila, vendar je pri nekaterih tveganje veliko. Naša raziskava pomaga pojasniti, zakaj,« je pojasnila dr. Romina Mizrahi, vodilna avtorica študije in profesorica na McGillovem oddelku za psihiatrijo. Po njenih besedah konoplja moti naravni proces »obrezovanja« sinaps, ki je ključnega pomena za zdrav razvoj možganov. Ta proces omogoča odstranitev nepotrebnih povezav in optimizacijo delovanja možganov, še posebej v obdobju mladostništva in zgodnje odraslosti.
Nova tehnologija skeniranja možganov
Ekipa je s pomočjo napredne tehnologije za skeniranje možganov preučila 49 posameznikov, starih od 16 do 30 let. Med njimi so bili tako posamezniki z nedavnimi psihotičnimi simptomi kot tisti z visokim tveganjem za psihozo. Rezultati, objavljeni v znanstveni reviji JAMA Psychiatry, so pokazali, da manjša sinaptična gostota močno vpliva na simptome, kot so socialni umik in pomanjkanje motivacije – težave, ki jih je obstoječimi zdravili zelo težko zdraviti.
»Sedanja zdravila so večinoma usmerjena proti halucinacijam in blodnjam, ne obravnavajo pa drugih simptomov, ki otežujejo vsakdanje življenje, kot so težave pri družbenih odnosih, delu ali šoli,« je izpostavila Belen Blasco, prva avtorica študije in doktorska študentka na McGillovem programu za nevroznanost.
Konoplja in psihoza: Strukturne spremembe v realnem času
Čeprav je že dolgo znano, da uporaba konoplje povečuje tveganje za psihozo, je ta raziskava prva, ki je v realnem času izmerila strukturne spremembe v možganih posameznikov z visokim tveganjem. Raziskovalci so ugotovili, da so spremembe v sinaptični gostoti neposredno povezane z razvojem psihoze, kar dodatno podpira tezo o škodljivih vplivih konoplje na ranljivo populacijo.
»Zdaj imamo boljše razumevanje mehanizmov, kako konoplja povečuje tveganje za psihozo pri ranljivih posameznikih,« je dodala dr. Mizrahi. Po njenih besedah raziskava osvetljuje, kako uporaba konoplje v ključnem obdobju razvoja možganov lahko povzroči dolgotrajne motnje v delovanju živčnega sistema.
Prihodnost zdravljenja vodi v zgodnje ukrepanje
V naslednjih fazah raziskave se bodo znanstveniki osredotočili na možnost napovedovanja razvoja psihoze na podlagi opazovanih sprememb v možganih. Zgodnje odkrivanje bi omogočilo pravočasne intervencije, preden se psihoza popolnoma razvije, kar bi lahko pomembno izboljšalo izid zdravljenja.
Nova dognanja ne razkrivajo le škodljivih učinkov konoplje, temveč odpirajo tudi vrata za razvoj novih pristopov k zdravljenju. Ciljno usmerjeni pristopi bi lahko naslavljali simptome, ki trenutno najbolj ovirajo kakovost življenja bolnikov, to sta predvsem socialni umik in pomanjkanje motivacije. Ta študija ponuja vpogled v prihodnost, kjer bi lahko bilo zgodnje ukrepanje ključno za preprečevanje hudih psihiatričnih motenj.
Novinar