Presaditve organov so ena največjih pridobitev sodobne medicine, a kljub napredku v kirurgiji in zdravljenju zavrnitve presadkov ostaja kronično pomanjkanje človeških organov za presaditve. V iskanju rešitve znanstveniki preučujejo možnost ksenotransplantacije – prenosa organov med različnimi vrstami.
Nedavno objavljeno poročilo v reviji Nature opisuje prvo uspešno presaditev gensko spremenjenih prašičjih jeter človeku, kar predstavlja pomemben mejnik na tem področju.
Čeprav so rezultati obetavni, se postavlja vprašanje: ali gre za resnično prelomnico ali zgolj začetne korake na dolgi poti?
Presaditev prašičjih jeter – velik tehnični dosežek
Raziskovalci iz bolnišnice Xijing v kitajskem mestu Xi’an so poročali o uspešni implantaciji prašičjih jeter v telo človeka, ki je bil klinično mrtev. Kot je na novinarski konferenci povedal kirurg Lin Wang, je bil cilj operacije preveriti, ali bi takšen organ lahko služil kot mostna rešitev za paciente, ki čakajo na človeška jetra ali katerih lastna jetra potrebujejo čas za okrevanje.
»Naše sanje so, da bi to dosegli,« je dejal Wang, in dodal, da je njegova ekipa izvedla še eno popolno presaditev, o kateri bodo poročali kasneje.
Jetra, ki so jih uporabili, so izvirala iz gensko spremenjenega miniaturnega prašiča Bama, kateremu so odstranili gene, odgovorne za imunski odziv, in vanj vključili človeške gene za boljšo kompatibilnost. Po desetih dneh spremljanja ni bilo znakov zavrnitve – organ je proizvajal žolč, jetrne beljakovine, in kri je krožila brez zapletov. Wangova ekipa je prejemnikovo telo po zaključku eksperimenta vrnila družini.
Korak bližje reševanju življenj
To poročilo je del večjega napredka na področju ksenotransplantacije. Pred tem so bile že uspešno presajene prašičje ledvice in srce. Primer iz ZDA iz novembra 2023 je pokazal, da je 53-letna ženska z gensko spremenjeno prašičjo ledvico več kot 100 dni po operaciji živela brez zapletov. Ameriška FDA je prav tako odobrila prva klinična testiranja z uporabo prašičjih ledvic pri bolnikih z odpovedjo ledvic.
Presaditev jeter pa je bistveno zahtevnejša. Jetra ne opravljajo zgolj ene funkcije, kot srce ali ledvice, temveč cel niz: razstrupljanje krvi, proizvodnja žolča, presnova hranil, tvorba beljakovin za strjevanje krvi in več. »Jetra so tako zapletena,« opozarja Wang. Adam Griesemer z NYU Langone Health dodaja: »Če bo med delovanjem prašičjih in človeških jeter vsaj malo neskladja, mislim, da bomo imeli težave.«
Številni tehnični in biološki izzivi
Čeprav je presaditev prašičjih jeter znanstveni mejnik, pa proces ni povsem brez zapletov. Najprej gre za pomembne imunološke razlike med vrstama. Pretekli poskusi na živalih so pokazali, da živali s presajenimi prašičjimi jetri pogosto niso dolgo preživele. Prav tako ni jasno, ali bodo taka jetra sposobna dolgotrajno izvajati vse funkcije, ki jih opravljajo človeška jetra.
Pomembno je tudi, da pri opisani operaciji niso odstranili pacientovih lastnih jeter. Kot pojasnjuje Parsia Vagefi z UT Southwestern Medical Center: »To ni bila tipična presaditev.« Prašičji organ je bil implantiran kot pomožni organ, kar pomeni, da ni v celoti prevzel nalog. Kljub temu ta pristop odpira nove možnosti – kot denimo uporaba prašičjih jeter za začasno podporo delovanju jeter, dokler pacient ne dobi človeškega organa.
Kaj pravi prihodnost: priložnost in previdnost
ZDA trenutno beležijo več kot 10.000 ljudi na čakalni listi za presaditev jeter. Za razliko od bolnikov z ledvično odpovedjo, ki lahko preživijo s pomočjo dialize, pri odpovedi jeter dolgoročne alternative ni. Obstaja t. i. dializa jeter, vendar je to le začasna rešitev, zato bolniki še vedno umirajo, medtem ko čakajo na presadek.
Leta 2023 so znanstveniki iz Pensilvanije že poskusili povezati prašičja jetra z zunanjim krvnim obtokom pacienta, ki je nedavno umrl. Kri je krožila skozi jetra, kar predstavlja obetaven korak k uporabi tovrstnih organov kot »umetna jetra«. Vagefi poudarja: »To je šele začetek.«
Novinar
