Prve slike površine Sonca v največji ločljivosti do sedaj

Surface of the sun with energy explosions
Foto: satori13 iz iStock

Revolucionarni teleskop za preučevanje sonca

Nov solarni teleskop, ki je bil narejen za proučevanje Sonca, je objavil svoje prve dih jemajoče slike. Površino Sonca prikazujejo v najbolj izstopajočih podrobnostih, kar smo jih kdajkoli videli. Razkrivajo konvekcijske granule, vsake v velikosti srednje Evrope in drobne magnetne lastnosti – korenine polj, ki segajo daleč v vesolje.

Teleskop, ki je naredil te izjemne fotografije, je solarni teleskop v lasti National Science Foundation na Havajih. Njegova neverjetna opazovanja bodo omogočila veliko boljši vpogled v divjo dinamiko sončne površine in kako ta vpliva na nas na Zemljo.

»To je dobesedno največji preskok človeške sposobnosti za raziskovanje Sonca z Zemlje vse od Galilejevega časa. To je velika stvar« je dejal astronom Jeff Kuhn z Inštituta za astronomijo Mānoa.
Tiste premikajoče se pike, ki jih vidimo, poznamo kot zrna. So vrhovi konvekcijskih celic v sončni plazmi, pri čemer se vroča plazma dviga v sredini in nato pada nazaj po zunanjih robovih, kjer se hladi. Vsako zrnce so skoraj nepredstavljivo velika – do 1600 kilometrov v širini (na spodnji sliki je za primerjavo ameriški Teksas, ki bi prekril pol Evrope, za lažjo primerjavo).

solar-size
Fotografija najvišje ločljivosti Sončeve površine, ki je bila kdaj posneta. (NSO / AURA / NSF)

Novi satelit bo pripomogel k razumevanju in napovedi solarnih neviht

Za znanstvenike so še posebej zanimiva tista magnetna polja, zavita in zapletena s plazmo, ki lahko povzročijo močne solarne nevihte. Te lahko na Zemlji sesujejo električna omrežja (čeprav izjemno redko).
Manj močne sončne nevihte lahko še vedno vplivajo na komunikacijske in navigacijske sisteme ter ustvarjajo severne sije, vendar je naše razumevanje in sposobnost napovedovanja vremena v vesolju še vedno zelo omejeno. Zato znanstveniki upajo, da bo sončni teleskop Inouye pripomogel k razumevanju

»Na Zemlji lahko zelo natančno napovemo, kje po svetu bo deževalo, a napovedi vremenskih vplivov iz vesolja še ni,« je dejal Matt Mountain iz Združenja univerz za raziskave astronomije, ki upravlja solarni teleskop Inouye.

Napovedi zaostajajo za Zemljinim vremenom za 50 let.

Kar potrebujemo je, da dojamemo osnovno fiziko za vesoljskim vremenom  in ta se začne na Soncu.
S svojim naborom najsodobnejših instrumentov, od katerih večina še ni operativna, bo teleskop lahko meril in označeval magnetna polja bolje kot  karkoli doslej. Te meritve bi nam lahko posredovale bolj napredna opozorila za sončne nevihte. Trenutno za njih izvemo približno 48 minut pred nevihto.
Znanstveniki upajo, da bi izboljšanje našega razumevanja obnašanja magnetnih polj v majhnem merilu, ki vodi do sončne nevihte, lahko ta čas povečalo do 48 ur.

»Da bi razvozlali največje skrivnosti Sonca, moramo ne le jasno videti te drobne strukture oddaljene od 150 milijonov kilometrov, ampak tudi zelo natančno izmeriti njihovo jakost in smer magnetnega polja blizu površine in slediti polju, ki sega v milijon stopinjsko korono, zunanjo atmosfero Sonca.«

V prihodnjih mesecih bo več inštrumentov povečalo moč že tako močnega teleskopa.

»Te prve slike so šele začetek,«  je dejal astronom David Boboltz iz Oddelka za astronomske znanosti »Solarni teleskop Inouye bo v prvih petih letih njegove življenjske dobe zbral več informacij o našem Soncu, kot jih imamo zbranih odkar je Galileo prvič usmeril teleskop proti soncu leta 1612.«

Teleskop naj bi bil dokončan junija letos. Komaj čakamo, da vidimo, kaj nam še lahko pokaže.

VIRScience Alert
Prejšnji članekIntervjuji s študenti: Eva, študentka fizioterapije v Mariboru
Naslednji članekJugoslovanski spomeniki na holokavst samevajo

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.