Prve zemeljske celine so se iz oceana dvignile 700 milijonov let prej, kot smo mislili doslej, kaže nova analiza starodavnih kamnin.
Raziskovalci, ki so preučevali kamninske sedimente v vzhodni Indiji, menijo, da bi to odkritje lahko pojasnilo povečanje kisika v ozračju in nastanek ledenikov v tem obdobju zemeljske zgodovine.
Analiza sedimentov iz Singhbhuma blizu Kalkute kaže, da so se prve stabilne celine, znane kot kratoni, začele pojavljati nad morsko gladino pred 3,3 do 3,2 milijarde let.
Dr. Priyadarshi Chowdhury z univerze Monash, glavni avtor študije, je dejal, da je ekipa ugotovila, da so kamnine morale nastati na kopnem zaradi prisotnosti značilnosti, kot so sledi valovanja – podobno kot veter in valovi puščajo sledi na peščeni plaži.
»Ugotovili smo, da so to starodavne rečne kamnine, ki so nastale v rekah in rečnih ustjih,« je dejal.
Chowdhury je tudi dejal, da so prve celine verjetno nastale pred pojavom tektonike plošč, ki je danes glavna gonilna sila pri povečevanju višine kopenskih mas.
»Danes imamo tektoniko plošč, ki nadzoruje višino. Ko trčita dve celinski plošči, nastanejo Himalaja in Alpe,« je dejal. »Pred 3 milijardami let tega ni bilo.«
Namesto tega znanstveniki domnevajo, da so se prve celine dvignile iz globalnega oceana, ki je pokrival Zemljo, po 300 do 400 milijonih let neprekinjene vulkanske dejavnosti.
Chowdhury je dejal, da je kraton Singhbhum morda nastal iz kopičenja lave skozi čas, tako da je skorja – globoka približno 50 kilometrov – »postala tako debela, da le plava nad vodo … kot ledena gora, ki plava na vodi«.
Cirkon
Ekipa je iz sedimentov Singhbhuma pridobila drobna zrnca minerala, znanega kot cirkon. S streljanjem z laserjem v cirkon in merjenjem relativnih količin sproščenih elementov je ekipa lahko ocenila starost kamnin.
Geološke podobnosti povezujejo kraton Singhbhum s kratoni v Južni Afriki in Zahodni Avstraliji.
Raziskovalci menijo, da je vremensko obnašanje kratonov povzročilo odtekanje hranil, ki je ocean oskrbovalo s fosforjem in drugimi gradniki za zgodnje življenje.
»Ko ustvarite kopno, ustvarite tudi plitva morja, kot so lagune,« je dodal Chowdhury, kar je pospešilo rast življenjskih oblik, ki proizvajajo kisik in so morda povečale količino kisika v ozračju in oceanu.
Nastanek zgodnjih celin bi lahko iz ozračja odvajal tudi ogljikov dioksid, kar je povzročilo lokalna hladna podnebja in nastanek ledenikov, je dejal Chowdhury. »To je bil prvi korak k temu, da je Zemlja postala bolj primerna za bivanje.«
Študija je bila objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.
Novinar
