Skupina znanstvenikov se loteva novega mednarodnega projekta, ki ga vodi Harvardska univerza. Njegov namen je iskanje dokazov zunajzemeljskega življenja z osredotočanjem na iskanje napredne tehnologije. Projekt Galileo vodi harvardski profesor astronomije Avi Loeb. Poleg njega je projekt zasnoval Frank Laukien, direktor proizvodnega podjetja vesoljske opreme Bruker Corporation.
Skrivnosten Oumuamua
»Glede na nedavna odkritja sončnih sistemov, projekt Galileo posvečamo ideji, da ljudje ne morejo več zanikati možnega obstoja zunajzemeljskih tehnoloških civilizacij (ZTC),« pravi ekipa. Projekt sledi poročilu ameriške vlade o številnih neznanih zračnih pojavih, o katerih je poročalo mornariško osebje, in Oumuamui, medzvezdnemu objekte v obliki palačinke, ki je leta 2017 vstopil v sončni sistem. Ta ni bil podoben nobenemu do tedaj opaženemu kometu ali asteroidu in je sprožil debato o njegovem izvoru, piše The Guardian.
Ekipa projekta Galileo pravi: »Oumuamua ima zelo nenavadne lastnosti, ki kljubujejo dobro razumljenim naravnim razlagam. Lahko samo ugibamo … tako, da svojo domišljijo razširimo in pomislimo, da je Oumuamua morda zunajzemeljski tehnološki objekt, podoben zelo tankemu svetlobnemu jadru ali komunikacijski posodi.«
Cilj projekta
Projekt Galileo bo iskal fizične objekte, povezane z zunajzemeljsko tehnološko opremo. Projekt bo imel tri večja področja raziskovanja. Prvi bo skušal pridobiti slike UAP v visoki ločljivosti, in sicer z uporabo senzorjev z več detektorji, ki bodo razkrili njihovo naravo. Drugo področje se bo osredotočalo na iskanje in izvajanje poglobljenih raziskav na objektih, podobnih Oumuamui. Tretji pa bo namenjen iskanju potencialnih satelitov ZTC.
»Pomembno je, da se zavedamo, da projekt Galileo ni za vse in vsakogar,« pravi Laukien. »Ima opredeljen obseg in omejitve.« S tem je mislil na cilj, saj projekt želi le raziskati znane fizične razlage. Ne osredotoča se na spekulacije, domneve in neuradna poročila.
»Nejasnost želimo odpraviti s pregledno in znanstveno analizo ter z zbiranjem lastnih podatkov, ne takih, ki temeljijo na senzorjih v državni lasti, saj je večina teh podatkov tajnih,« je še dodal Laukien. Ekipa trenutno zbira opremo, ki jo namerava kupiti in načrtuje postaviti desetine teleskopov po celem svetu.
Desetine opazovalnih sistemov
Vsak sistem bo zgrajen iz približno dveh teleskopov, dolgih 25 centimetrov. Ti bodo oboroženi s kamero, sposobno zaznati zanimive pojave. Ta bo povezana z računalniškim sistemom, ki bo filtriral podatke. »Upamo, da bomo v prihodnjem letu dobili nekaj zanimivih rezultatov,« je na tiskovni konferenci izjavil Loeb.
Projekt je imenovan po italijanskem astronomu, ki je znan po svoji pionirski uporabi teleskopa. Projekt namerava »gledati skozi nove teleskope, tako dobesedno kot v prenesenem pomenu«.
Urednica revije Študent
