Prašičja srca so tri dni utripala v prsih dveh možgansko mrtvih bolnikov, ki so ju ohranjali pri življenju s pomočjo ventilatorjev. Kirurgi newyorške univerze NYU Langone Health so 12. julija na novinarski konferenci sporočili, da se bodo s tem raziskovalci pripravili na prihodnje klinične poskuse presaditve prašičjega srca na človeka.
Tri dni sta srci ohranjali pretok krvi
Sredi junija so kirurgi presadili srce iz gensko spremenjenega prašiča 72-letnemu vietnamskemu veteranu, ki je imel v preteklosti težave s srcem. Drugi bolnik je prašičje srce prejel 6. julija. Ekipa je oba bolnika spremljala 72 ur, nato pa ju je odklopila od aparatov za vzdrževanje življenja.
Te tri dni sta srci ohranjali pretok krvi umrlih bolnikov. »Pri prvi operaciji smo se ogromno naučili,« je na novinarski konferenci povedal kirurg Nader Moazami. Novo srce je bilo premajhno za 72-letnikov prsni koš. Zato so morali kirurgi prilagoditi krvne žile, da so upoštevali neskladje velikosti, pretok krvi pa ni bil popoln.
Foto: Pexels iz Pixabay
S prašičjimi organi preizkusi že v preteklosti
Lani je druga ekipa na NYU Langone Health presadila prašičjo ledvico ženski z možgansko smrtjo. Prva presaditev srca iz prašiča v človeka se je januarja zgodila pri živem bolniku. Moški je s prašičjim srcem preživel dva meseca, preden je umrl zaradi odpovedi srca. Vsi organi so bili gensko spremenjeni, da bi se izognili takojšnji zavrnitvi s strani telesa in bili varni za ljudi.
Ni jasno, zakaj je novo srce na koncu moškemu odpovedalo. Presaditev organov možgansko mrtvim ljudem omogoča poglobljene analize, ki pri živih pacientih niso mogoče, je dejal kirurg Robert Montgomery z univerze NYU Langone. Raziskovalci lahko takoj po posegu vzamejo vzorce tkiva in slike organa, medtem ko se pri živih ljudeh osredotočajo na ohranjanje življenja in udobja.
Ekipa namerava opraviti daljše presaditve pri več bolnikih z možgansko smrtjo, da bi ugotovila, kako dolgo lahko zdrži prašičje srce.
Novinar
