Voda je bila prvič potrjena na sončni površini Lune. Ne le v obliki ledu, omejenega na zasenčene površine večjih kraterjev, kot smo prej mislili.
Z drugimi besedami, tudi tam, kjer jo sonce segreva, voda lahko preživi. To je zanimivo odkritje, ki bi lahko imelo velike posledice za človeško naselitev našega naravnega satelita, vendar ostaja veliko vprašanj. Še vedno ne vemo, ali bo voda dostopna za uporabo kot vir.
Gre za »vznemirljivo novo odkritje«, ki ga je NASA skrivala že od prejšnjega tedna
Z uporabo SOFIE je ekipa identificirala edinstven prstni odtis tekoče vode blizu južnega pola Lune. Tam ni »luže vode«, je dejala Casey Honniball, sodelavka pri Nasi, so le razkropljene molekule H2O.
Prav tako niso strašne velike količine vode: približno 340 gramov v kubičnem metru zemlje. Morda jo je tudi precej težavno izvleči, saj je popolnoma pomešana z zemljo.
Znanstveniki menijo, da bi voda lahko prišla na luno bodisi s sončnimi vetrovi, bodisi iz mikrometeoritov, ki so morda vsebovali vodo.
Druga študija je ugotovila, da je Luna posejana z »milijardami« drobnih kraterjev, kar ustvarja senčna območja po njeni površini. Raziskovalci so ugotovili, da so te regije tehnično dovolj hladne za zadrževanje zmrznjenega ledu.
Do teh mini kraterjev bi astronavti tudi veliko lažje prišli. To pomeni, da ima odkritje velik vpliv na načrte Nase, da astronavte pošlje na površje Lune že leta 2024 in do konca desetletja vzpostavi stalno bazo s človeško posadko. Poleg tega vode ne bi bilo treba pripeljati tja kot tovor, kar je zelo drag postopek.
SOFIA je unikaten leteči observatorij
SOFIA, sodelovanje med Naso in Nemškim vesoljskim centrom, je masiven teleskop, nameščen na notranji strani drobnega 747 jumbo jeta. Velika vrata, zarezana v bok telesa letala, omogočajo teleskopu s premerom 8,2 metra, da lahko infrardeče opazuje na nadmorski višini več kot 12.000 metrov. Precej nad vodnimi hlapi, ki zakrivajo ozračje.
SOFIA lovi številne različne nebesne dogodke, vključno z rojstvom in smrtjo zvezd, nastankom novih sončnih sistemov in identifikacijo kompleksnih molekul v vesolju.
NASA je morala SOFIO prizemljiti sredi marca, o čemer smo pisali spomladi, zaradi pandemije koronavirusa, leti pa so se nadaljevali šele v začetku junija. Projekt se je soočil z eksistencialnimi grožnjami za njegovo financiranje, ko v Nasinem proračunskem predlogu za proračunsko leto 2021 ni bilo dodeljenih nobenih sredstev za SOFIO.
Novinar
