Potapljači so našli razbitino nemške ladje iz druge svetovne vojne. Na krovu potopljenega plovila bi se lahko skrivala izredna najdba: dragocena jantarna soba iz 18. stoletja, ki jo je nemška vojska ukradla iz ruske kraljeve palače.
Potopljena ladja je bil najdena severno od poljskega obmorskega mesta Ustka na globini 88 metrov po več kot letu dni iskanja po dnu Baltskega morja. Po nenavadnem naključju ima uničena ladja isto ime – Karlsruhe – kot še ena nemška vojna ladja iz druge svetovne vojne, ki je bila prejšnji mesec najdena ob obali Norveške in je bila potopljena leta 1940. Obe ladji sta dobili ime po nemškem mestu.
60 metrski parnik SS Karlsruhe je aprila 1945 sodeloval v množični nemški evakuaciji vzhodne Prusije, poimenovani Operaciji Hanibal, ki je potekala, ko je sovjetska Rdeča armada napredovala proti zahodu.
12. aprila je bila Karlsruhe zadnja nemška ladja, ki je zapustila Königsberg – danes Kaliningrad v Rusiji; drugi deli vzhodne Prusije so po vojni postali deli Litve in Poljske. Parnik je odplul proti zahodu, a so ga sovjetska bojna letala naslednji dan potopila.
Nekateri zgodovinarji že dolgo sumijo, da je v številnih zabojih naloženih na ladjo tisto, kar je ostalo od znamenite jantarne sobe, okrašene ruske palače, ki so jo Nemci izropali in nato izgubili med drugo svetovno vojno.
Jantarna soba
Jantarna soba je bila, kot že ime pove, napolnjena z ročno izdelanim jantarjem. Gradnja se je začela leta 1701, ko sta jo nemški baročni kipar in danski obrtnik jantarja zasnovala za palačo Charlottenburg, dom Friedricha I, prvega pruskega kralja.
Sobana je imela veliko občudovalcev, med njimi je bil tudi ruski kralj Peter Veliki. Med obiskom Berlina leta 1716 je pruski kralj Frederick William Petru podaril plošče. Rusi so potem dodali še več jantarja, zlatih listov, dragih kamnov in ogledal, da so lahko opremili celotno sobo. Kar pa je trajalo več kot 10 let.
Ko je bila končana, so jo namestili v Katarinino palačo v Carski vasi na obrobju Sankt Peterburga. Soba je vsebovala več kot 5,4 ton jantarja, umetniških del in drugih dragocenih predmetov. Po ocenah naj bi bili ti zakladi danes vredni več kot 400 milijonov evrov.
Toda jantarno sobo so leta 1941 nemški vojaki zasegli kot vojni plen. Čeprav so Sovjeti poskušali skriti jantarne plošče, tako da so jih prekrili s tapetami, so jih Nemci odkrili. Razstavljeno so v kosih prepeljali v Königsberg, kjer so jo ponovno sestavili za razstavo v mestnem gradu.
Po nemški evakuaciji Königsberga leta 1945 pa zakladov iz jantarne sobe niso videli več. Nekateri sumijo, da so jih skrivaj prepeljali naprej v Nemčijo, verjetno s parnikom Karlsruhe.
Nekateri preiskovalci pa trdijo, da je bila jantarna soba zapakirana v zaboje, ki so bili uničeni, ko so sovjetski vojaki požgali del gradu. Kar pa bi bila neprijetna zadrega za sovjetske oblasti, ki naj bi nato dogodek prikrile.
Skrivnostni brodolom
Za nadaljnjo preiskavo je skupina poljskih potapljačev iskala razbitine parnika Karlsruhe s prekrivanjem podvodnih krajev, o katerih so poročali ribiči, ki so kaj ujeli v svoje mreže, z lokacijami napadov sovjetskih vojnih letal, opisanimi v vojaških evidencah.
Ekipa je s sonarjem poiskala 22 razbitin, ki ustrezajo dimenzijam ladje, in locirala 3 potencialna mesta. 24. septembra letos so prepoznali Karlsruhe iz njegovega značilnega loka na tretjem potopu do te razbitine.
Ladja je 12. aprila zvečer iz Königsberga izplula z več kot 1.000 begunci in 326 tonami tovora; vendar jo je 13. aprila zjutraj zadel torpedo sovjetskega vojnega letala. Preživelo je le 113 ljudi.
Razbitina je razmeroma nedotaknjena, na krovu pa so videna vojaška vozila in več zabojev; toda potapljači ne morejo ugotoviti, ali v katerem od zabojev stojijo izropani ostanki izgubljene jantarne sobe. Potapljači morajo najprej priskrbeti dovolj dokazov, da se lahko začnejo nadaljnji postopki raziskovanja in dviganja tovora iz globin.
Novinar
