Zemeljski planet, ki lebdi med Marsom in Jupitrom, bi lahko potisnil Zemljo iz sončnega sistema in uničil življenje na našem planetu, je razvidno iz poskusa na univerzi UC Riverside. Astrofizik z univerze UCR Stephen Kane je pojasnil, da je njegov poskus namenjen reševanju dveh pomembnih vrzeli v planetarni znanosti.
Največji zemeljski planet je veliko manjši od najmanjšega plinskega planeta
Prva je vrzel v našem sončnem sistemu med velikostjo zemeljskih in orjaških plinskih planetov. Največji zemeljski planet je Zemlja, najmanjši plinski orjak pa je Neptun, ki je štirikrat širši in 17-krat masivnejši od Zemlje. Vmes ni ničesar. »V drugih zvezdnih sistemih je veliko planetov z masami v tej vrzeli. Imenujemo jih superzemlje,« je dejal Kane. Druga vrzel se nahaja med Marsom in Jupitrom glede na Sonce. »Planetarni znanstveniki si pogosto želijo, da bi bilo med tema dvema planetoma kaj drugega. Zdi se, da je to zapravljena nepremičnina,« je dodal.
Te vrzeli bi lahko ponudile pomemben vpogled v zgradbo našega osončja in razvoj Zemlje. Da bi jih zapolnil, je Kane izvedel dinamične računalniške simulacije planeta med Marsom in Jupitrom z različnimi masami in nato opazoval učinke na orbite vseh drugih planetov.
Foto: 24K-Production iz iStock
Življenje na Zemlji bi se lahko končalo
Rezultati so bili za sončni sistem večinoma katastrofalni. »Ta izmišljeni planet je Jupitru dal takšen pospešek, ki je bil ravno dovolj, da je destabiliziral vse ostale,« je dejal Kane. »Kljub temu, da so si mnogi astronomi želeli ta dodatni planet, je dobro, da ga nimamo.«
Jupiter je veliko večji od vseh drugih planetov skupaj; njegova masa je 318-krat večja od mase Zemlje, zato je njegov gravitacijski vpliv velik. Če bi superzemlja v našem osončju, mimoidoča zvezda ali katero koli drugo nebesno telo vsaj malo vznemirilo Jupiter, bi to močno vplivalo na vse druge planete.
Odvisno od mase in natančnega položaja superzemlje bi lahko njena prisotnost iz sončnega sistema izrinila Merkur in Venero ter Zemljo. Prav tako bi lahko destabilizirala orbiti Urana in Neptuna ter ju prav tako vrgla v vesolje.
Superzemlja bi spremenila obliko Zemljine orbite, zaradi česar bi postala veliko manj primerna za življenje kot danes, če že ne bi popolnoma prekinila življenja.
Če bi Kane zmanjšal maso planeta in ga postavil neposredno med Mars in Jupiter, bi po njegovem mnenju planet lahko ostal stabilen za daljše časovno obdobje. Toda če bi se premaknil v katero koli smer, »bi šlo vse narobe,« je dejal.
Foto: holwichaikawee iz iStock
Naš sončni sistem deluje kot zapleteni urni mehanizmi
Študija vpliva na sposobnost planetov v drugih sončnih sistemih, da gostijo življenje. Čeprav Jupitru podobne planete, plinske velikane, ki so daleč od svojih zvezd, najdemo le v približno 10 odstotkov primerov, bi njihova prisotnost lahko odločila, ali imajo sosednje Zemlje ali superzemlje stabilne orbite.
Zaradi teh rezultatov je Kane ponovno začel spoštovati občutljiv red, ki drži planete skupaj okoli Sonca. »Naš sončni sistem je bolj natančno urejen, kot sem si prej mislil. Vse deluje kot zapleteni urni mehanizmi. Če vmešamo še več zobnikov, se vse pokvari,« je dejal Kane.
Novinar
