Nova študija kaže, da bi lahko otroški zob, star vsaj 130 000 let, najden v jami v Laosu, znanstvenikom pomagal odkriti več informacij o zgodnjem človeškem bratrancu. Raziskovalci menijo, da odkritje dokazuje, da so Denisovani – zdaj izumrla veja človeštva – živeli v toplih tropih jugovzhodne Azije.
Denisovani
O Denisovanih, sorodnikih neandertalcev, je znanega zelo malo. Znanstveniki so jih prvič odkrili med delom v sibirski jami leta 2010, ko so našli prstno kost deklice, ki je pripadala prej neznani skupini ljudi. S pomočjo zgolj prsta in modrostnega zoba, ki so ga našli v jami Denisova, so pridobili celoten genom te skupine. Raziskovalci so nato leta 2019 na tibetanski planoti našli čeljustno kost in dokazali, da je del te vrste živel tudi na Kitajskem. Razen teh redkih fosilov so Denisovci pred izginotjem pustili le malo sledi – razen v genih današnje človeške DNK.
Zaradi križanja s Homo sapiensom lahko ostanke Denisovanov najdemo v sedanjih populacijah v jugovzhodni Aziji in Oceaniji. Avstralski domorodci in prebivalci Papue Nove Gvineje imajo do pet odstotkov DNK te starodavne vrste.
Znanstveniki so sklenili, da so se »sodobni predniki teh populacij pomešali z Denisovani v jugovzhodni Aziji«, je povedal Clement Zanolli, paleoantropolog in soavtor študije, objavljene v reviji Nature Communications. Vendar ni bilo fizičnega dokaza o njihovi prisotnosti v tem delu azijske celine, daleč od mrzlih gora Sibirije ali Tibeta, je za AFP povedal raziskovalec iz francoskega Nacionalnega centra za znanstvene raziskave.
Novo odkritje
Tako je bilo, dokler skupina znanstvenikov ni začela iskati v jami Cobra na severovzhodu Laosa. Strokovnjaki za jame so to območje v gori odkrili leta 2018 poleg jame Tam Pa Ling, kjer so že našli ostanke starodavnih ljudi. Zob se je takoj izkazal za »tipično človeško« obliko, je pojasnil Zanolli.
V študiji je bilo na podlagi starodavnih beljakovin navedeno, da je zob pripadal otroku, verjetno ženskega spola, staremu med 3,5 in 8,5 leta. Vendar je zob prestar za datiranje z ogljikom, DNK pa se je zaradi vročine in vlage slabo ohranil, je povedal paleoantropolog in soavtor študije Fabrice Demeter.
Po analizi oblike zoba znanstveniki menijo, da gre najverjetneje za Denisovana, ki je živel pred 164 000 do 131 000 leti. Notranjost zoba so nato preučevali z različnimi metodami, vključno z analizo proteinov in 3D rentgensko rekonstrukcijo. Notranja struktura zoba je bila podobna strukturi molarjev, ki so jih našli v tibetanskem primerku Denisovana. Jasno se je razlikoval od sodobnih ljudi in drugih starodavnih vrst, ki so živele v Indoneziji in na Filipinih.
Neandertalci in Denisovani so si bili genetsko blizu
»Proteini so nam omogočili, da smo določili spol – ženskega – in potrdili njegovo povezavo z vrsto Homo,« je povedal Demeter, raziskovalec na Univerzi v Københavnu na Danskem, kjer zob začasno domuje. Struktura zoba ima skupne značilnosti z neandertalci, ki so bili genetsko blizu Denisovanom. Ti dve vrsti naj bi se razšli pred približno 350 000 leti. Vendar je Zanolli pojasnil, da so raziskovalci sklepali, da gre za denisovanski primerek, ker do zdaj na vzhodu niso našli nobenih neandertalskih sledi.
Za Demetra odkritje kaže, da so Denisovanci zasedli ta del Azije in se prilagodili širokemu spektru okolij, od hladnih nadmorskih višin do tropskega podnebja, medtem ko so se njihovi neandertalski bratranci zdeli bolj specializirani za hladne zahodne regije. Zadnji Denisovanci so se torej lahko v pleistocenu srečali in križali s sodobnimi ljudmi, ki so svojo genetsko dediščino prenesli na sodobne populacije jugovzhodne Azije.
Novinar
