Raziskovalci iz Singapurja in ZDA so ugotovili, da otroci med odraščanjem do 12 leta briljantnost vidijo kot moško lastnost. Študija, ki so jo izvedli na Tehnološki univerzi v Nanyangu (NTU) v sodelovanju z Univerzo v New Yorku, je bila objavljena v znanstveni reviji Child Development. Vključevala jer 389 staršev iz Singapurja in Kitajske ter njihovih 342 otrok, med starostjo 8 do 12 let.
S testi so želeli izmeriti, v kolikšni meri starši in njihovi otroci pojem briljantnosti povezujejo z moškimi. Prav tako so želeli preveriti odnos med starši in pogledi njihovih otrok.
So briljantni moški ali so se znanstveniki zmotili?
Študija je opredelila briljantnost kot izjemno raven intelektualnih sposobnosti. Rezultati so pokazali, da bodo otroci briljantnost enako verjetno povezovali z moškimi kot njihovi starši. To prepričanje je bilo močnejše med starejšimi otroki in močnejše med tistimi otroki, katerih starši so bili enakega mnenja.
Prejšnje podobne raziskave so ugotovile, da se ideja o povezanosti moškega z nadarjenostjo pri otroku razvije okoli šestega leta. Ni pa bilo znano ali se ta stereotip spremeni tekmo otroštva.
Kako so komentirali ugotovitve?
Vodilni avtor študije, izredni profesor Setoh Peipei s šole za družbene vede NTU v Singapurju, je dejal, da je študija prva, ki je ugotovila, da težnja po povezovanju briljantnosti z moškimi krepi svojo moč v osnovnošolskih letih in doseže stopnjo prepričanja, ki jo opazimo pri odraslih do trinajstega leta.
Profesor Setoh je o tem dejal: »Stereotipni pogledi na to, da so fantje pametnejši od deklic, se lahko ukoreninijo v otroštvu. Nato postanejo samouresničujoča se prerokba.« Nadaljeval je: »Pri dekletih lahko to povzroči dvom o njihovih sposobnostih, kar omejuje njihove predstave o njihovih interesih in o tem, kaj lahko dosežejo v življenju.«
Če želijo takšne stereotipe in prepričanja preprečiti, bodo morali veliko vlogo igrati tudi starši, poudarja profesor: »Naše raziskovalno delo kaže, da morajo biti tudi starši vključeni v politike in šolske programe za učinkovit boj proti spolnim stereotipom otrok že od malih nog.« Tu izpostavlja situacije, ki so jih ugotovili v prejšnjih študijah, ko so starši uporabljali različne stile razlage za hčere in sinove.
Študija podpira prizadevanje Singapurja za odpravo razlik med spoloma v sektorjih znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike (STEM).
Singapur ima namreč drugi najvišji rezultat OECD PISA na svetu pri matematiki, znanosti in branju. A nedavna študija programa Promocija žensk v inženiringu, raziskavah in znanosti (POWERS) na NTU Singapur je pokazala, da so ženske manj samozavestne v njihove matematične in naravoslovne sposobnosti v primerjavi z moškimi. Prav tako ženske svoj spol vidijo kot oviro za vstop na polja STEM.
Kako so izvedli študijo o briljantnosti?
V prvi polovici poskusov so morali udeleženci pritisniti tipko, če so želeli moške fotografije kategorizirati z genialnimi besedami. Ta proces se je ponovil v drugi polovici poskusov z ženskimi fotografijami in genialnimi besedami. Udeleženci z implicitno povezavo moških, kot briljantnih so se hitreje odzvali na nalogo kategoriziranja genialnih besed z moškimi fotografijami.
Ugotovili so, da singapurski otroci briljantnost bolj povezujejo z moškimi. To stereotipno prepričanje se je v vzorcu otrok s starostjo okrepilo. Pri 12 letih je doseglo ravni stereotipov, ki so primerljive s tistimi pri odraslih.
V drugem delu študije so raziskovalci preučevali rezultate parov starš-otrok, ki so teste opravljali ločeno, a istočasno. Ugotovili so, da so bili rezultati otrok povezani z rezultati njihovih staršev. Ta ugotovitev nakazuje, da lahko v zgodnjih letih starši igrajo vlogo pri pridobivanju stereotipa o briljantnosti. Nadaljnja analiza je pokazala, da se je ta povezanost pri fantih z višjo starostjo manjšala. Pri deklicah pa so stereotipi ostali tesno povezani s stereotipi njihovih staršev tudi v kasnejših letih.
Soavtor Andrei Cimpian, profesor psihologije na Univerzi v New Yorku, je o ugotovitvah zaključil: »Ta študija dopolnjuje dokaze, da neravnovesja med spoloma, opažena v številnih prestižnih karierah, niso posledica razlik med spoloma v njihovih inherentnih sposobnostih ali interesih. Ta neravnovesja so produkt sporočil, ki jih mladi dobivajo od okolice, o tem, kakšni so domnevno ženske in moški in kakšni naj bi bili. Kot družba imamo odgovornost, da to težavo čim prej rešimo.«
Novinar
