Megalodon je bil najmasivnejši morski pes, ki je kdajkoli živel. Njegov velikanski obseg pa je bil zelo izstopajoč tudi med morskimi psi, so nedavno odkrili znanstveniki. Megalodonov gigantizem – po ocenah naj bi bil dolg do 15 metrov – naj bi bil preko vseh normativov za morskega psa, so zapisali raziskovalci.
Dokazi o izumrlih in živih morskih psih iz reda Lamniformes, skupine, ki vključuje Megalodona, so pokazali, da je kralj morskih psov ekstremno odstopal od sodobnih vrst. Znanstveniki so poročali, da je bil tudi bistveno večji od naslednjega največjega izumrlega morskega psa vrste Lamniformes za najmanj 7 metrov.
Sodobni morski psi so le majhni kužki v primerjavi z Megalodonom
Največja znana plenilska vrsta, veliki beli morski pes (Carcharodon carcharias), zraste približno 6 metrov v dolžino, kitov morski pes, ki se hrani s filtriranjem (Rhincodon typus), danes največja vrsta ribe, pa v povprečju meri približno 6 do 10 metrov.
Večina fosilov Megalodonov je stara okoli 15 milijonov let. Morske pse se sicer najde od konca mezozojske dobe (pred 252 milijoni do približno 66 milijoni let) do zgodnje kenozojske dobe (pred 65 milijoni let do danes).
O anatomiji izumrlih psov je malo znanega. Ker so okostja morskih psov iz hrustanca in ne iz kosti, so v fosilnih evidencah izjemno redki. Razen obilice okamnelih zob, je dejal vodilni avtor študije Kenshu Shimada, profesor paleobiologije.
Velikost zob lahko uporabimo za oceno velikosti telesa morskega psa. Saj ti z rastjo nenehno nadomeščajo svoje zobe in sčasoma dobijo nove in večje. V novi študiji je Shimada s sodelavci ustvaril novo orodje za izračun dolžine telesa. Enačbo, ki predstavlja dejansko količinsko razmerje med dolžino telesa in velikostjo zob pri lamniformah.
Računali so na zobeh in znanih telesnih dolžinah od 32 primerkov živih plenilskih morskih psov. Ti predstavljajo 13 vrst, ki ne uživajo planktona. Nato so svojo enačbo uporabili za izumrle plenilske vrste.
Znanstveniki so ugotovili, da je bilo veliko izumrlih morskih psov precej velikih. Štirje mezozojski rodovi (Cretodus, Cretoxyrhina, Hispidaspis in Scapanorhynchus) in štirje kenozojski rodovi (Alopias, Carcharodon, Isurus in Otodus) so imeli vsaj eno vrsto morskega psa, ki je zrasla na več kot 6 m.
Zakaj ima ta skupina toliko ogromnih morskih psov?
Njihov gigantizem lahko spodbuja reproduktivna strategija: rojevanje mladih mladičev »z edinstvenim kanibalističnim vedenjem prehranjevanja z jajčeci«. Zarodek, ki se zgodaj izvali in mu to omogoča, da raste, medtem ko je še vedno v svoji materi. S hranjenjem svojih bratov in sester.
A čeprav so raziskovalci ugotovili, da je gigantizem pogost pri več vrstah, je Megalodon zasenčil vse ostale.
»Pričakovali smo, da bo Megalodon velik,« je dejal Shimada.
Kar niso pričakovali je, da bo med Megalodonom in naslednjim največjim plenilskim morskim psom v fosilnih evidencah celih 7 m, je dejal. Po njihovih izračunih so vsi drugi zrasli največ do 7 metrov, so poročali avtorji.
Medtem ko je slika Megalodona zdaj nekoliko jasnejša, kot je bila prej, na številna temeljna vprašanja o velikosti velikega morskega psa še vedno ni odgovora. Na primer, podrobnosti o telesni strukturi in kaj je povzročilo pretiran gigantizem Megalodona.
»Zakaj je Megalodon izumrl je tudi še eno veliko temeljno vprašanje, ki ostaja nerešeno,« je dodal.
Novinar
