Nasin vesoljski teleskop James Webb je nadaljeval z opazovanjem vesoljskega teleskopa Hubble najbolj oddaljene zvezde, kar jih je bilo kdaj odkrito v zelo oddaljenem vesolju, v prvi milijardi let po velikem poku. Webbov instrument NIRCam (Near-Infrared Camera) razkriva, da gre za masivno zvezdo tipa B, ki je več kot dvakrat bolj vroča od našega Sonca in približno milijonkrat bolj svetla.
Teleskop Webb je zaznal masivno zvezda Earendel
Zvezda, ki jo je raziskovalna skupina poimenovala Earendel, se nahaja v galaksiji Sunrise Arc in jo je mogoče zaznati le zaradi skupne moči človeške tehnologije in narave prek učinka, imenovanega gravitacijske leče. Hubble in Webb sta lahko zaznala Earendel zaradi njegove srečne poravnave za gubo v prostoru-času, ki jo je ustvarila ogromna jata galaksij WHL0137-08. Jata galaksij, ki se nahaja med nami in Earendelom, je tako ogromna, da ukrivi samo tkivo vesolja, kar povzroči učinek povečave, ki astronomom omogoča, da gledajo skozi jato kot povečevalno steklo.
Medtem ko se druge značilnosti v galaksiji zaradi gravitacijske leče pojavijo večkrat, se Earendel pojavi le kot ena svetlobna točka celo na Webbovi infrardeči sliki z visoko ločljivostjo. Na podlagi tega astronomi ugotovijo, da je predmet povečan za faktor vsaj 4000 in je zato izjemno majhen – najbolj oddaljena zvezda, ki so jo kdaj zaznali, opazili pa so jo 1 milijardo let po velikem poku. Prejšnjo rekorderko za najbolj oddaljeno zvezdo je zaznal Hubble in jo opazoval približno 4 milijarde let po velikem poku. Druga raziskovalna skupina, ki je uporabljala Webba, je nedavno identificirala zvezdo z gravitacijsko lečo, ki so jo poimenovali Quyllur, rdečo velikanko, ki so jo opazili 3 milijarde let po velikem poku.
Webb razkril tudi spremljevalce
Tako velike zvezde, kot je Earendel, imajo pogosto spremljevalce. Astronomi niso pričakovali, da bo Webb razkril Earendelove spremljevalce, saj bi bili tako blizu skupaj in nerazločljivi na nebu. Vendar pa astronomi na podlagi izključno barv Earendela menijo, da vidijo namige o hladnejši, bolj rdeči spremljevalni zvezdi. Ta svetloba je bila zaradi širjenja vesolja raztegnjena na valovne dolžine, daljše od tistih, ki jih lahko zaznajo Hubblovi instrumenti, zato jo je bilo mogoče zaznati samo z Webbom.
Zvezda je razkrila tudi druge podrobnosti
Webbova kamera NIRCam prikazuje tudi druge opazne podrobnosti v loku sončnega vzhoda, ki je najbolj povečana galaksija, ki so jo doslej zaznali v prvi milijardi let vesolja. Značilnosti vključujejo tako mlade regije nastajanja zvezd kot starejše uveljavljene zvezdne kopice s premerom le deset svetlobnih let. Na obeh straneh gube največje povečave, ki poteka skozi Earendel, se te značilnosti odražajo v popačenju gravitacijske leče.
Območje, kjer nastajajo zvezde, je videti podolgovato in je ocenjeno na manj kot 5 milijonov let. Manjše pike na obeh straneh Earendela sta dve sliki ene starejše, bolj uveljavljene zvezdne kopice, ki je ocenjena na vsaj deset milijonov let. Astronomi so ugotovili, da je ta zvezdna kopica gravitacijsko vezana in bo verjetno obstajala do danes. To nam kaže, kako so lahko izgledale kroglaste kopice v naši Rimski cesti, ko so nastale pred 13 milijardami let.
Astronomi trenutno analizirajo podatke opazovanj z Webbovim instrumentom NIRSpec (Near-Infrared Spectrograph) galaksij Sunrise Arc in Earendel, ki bodo zagotovili natančne meritve sestave in razdalje za galaksijo.
Od Hubblovega odkritja Earendela je Webb s to tehniko zaznal druge zelo oddaljene zvezde, vendar nobena tako daleč kot Earendel. Odkritja so odprla novo področje vesolja za zvezdno fiziko in novo temo za znanstvenike, ki preučujejo zgodnje vesolje, kjer so bile nekoč galaksije najmanjši zaznavni kozmični objekti. Raziskovalna skupina previdno upa, da bi to lahko bil korak h morebitnemu odkrivanju ene od prvih generacij zvezd, sestavljenih samo iz surovih sestavin vesolja, ustvarjenega v velikem poku – vodika in helija.
Novinar
