V Afriškem gorovju so raziskovalci našli novo vrsto žabe. Ta ne rega in ne kvaka. Lucinda Lawson je vodila odpravo v Tanzanijsko gorovje Ukaguru. Cilj odprave je bilo najti redko živalsko vrsto, za katero so se bali, da je že izumrla. Namesto tega so našli povsem novo vrsto. Medtem ko čakamo na prevod s strani biologov, poimenujmo novonašlo Ukaguru spiny-throated reed frog preprosto ukagurska trsna žaba, morda tudi ukagurska tiha trsna žaba.
Tihe žabe se sporazumevajo z dotikom
Res je, posebnost novo odkrite žabe je, da se ne oglaša. Ne rega in ne kvaka in verjetno se ji je zaradi tega uspelo skrivati vse do zdaj. A s šalo na stran: postavi se vprašanje, kako te žabe komunicirajo. Značilni zvoki, ki jih proizvajajo samci drugih vrst so klic na parjenje. Z drugimi zvoki pa tudi sicer žabe komunicirajo in si sporočajo, da so iste ali drugačne vrste.
Samci ukagurske žabe imajo na vratu izrastke, za katere znanstveniki verjamejo, da služijo komunikaciji. Primerjamo jih lahko z Braillovo pisavo, saj naj bi se ukagurske žabe prepoznale med seboj z dotikom in razbiranjem »sporočil« v izrastkih.
Presenečenje v gozdovih Ukagurja
Odkritje ukagurske žabe je bilo naključje. Leta 2019 se je Lawsonina ekipa podala v Tanzansko gorovje Ukaguru s ciljem, da najdejo drevesno žabo Churamiti maridadi. Ta je bila v Ukagurskih gozdovih opažena le dvakrat in bali so se, da je izumrla. Storili so vse, da bi jo našli. Več dni kampirali na obrežjih, uporabljali najmodernejšo tehnologijo in postavljali preproste pasti, spraševali lokalne strokovnjake in celo delili fotografije Churamiti maridade med okoliškimi prebivalci.
Namesto da bi našli željeno žabo pa so naleteli na dokaj številčno populacijo nikoli prej videnih žab. Kot je povedala Lucinda Lawson »je bilo takoj jasno da gre za trsno žabo z izrastki na vratu, vendar ta je bila zlato-zelene barve in ne travnato zelene, kot je običajno za druge vrste. Pogosto variacije v barvah žab ne pomenijo veliko, vendar tokrat je bilo drugače.«
Po večih genskih in genomskih testih se je izkazalo, da imajo raziskovalci res opravka s čisto novo vrsto iz roda Hyperolius (rod afriških trsnih žab). Poleg tega da se ne oglašajo, imajo tudi relativno manjše oči kot njihove sorodnice.
Ukagursko gorovje je dom mnogih endemičnih živalskih vrst, kar pomeni, da živijo izključno na tem področju. Popoln primer tega je prav naša nova žaba, ki je, kljub temu da uspeva v gozdovih Ukagurja, nismo našli nikjer drugje na Zemlji. Takšne ekosisteme je potrebno še posebej varovati, saj skrivajo zakladnico življa, ki lahko zaradi človekovih posegov za vedno izgine. A kako sploh vedeti, kaj varovati? Odgovor Lawsonove je, da je prvi korak klasificiranje novih vrst, kot je Ukagurska trsna izrastkarica. Za učinkovito delovanje najprej potrebujemo informacije, znanje, vedeti moramo s čim imamo opravka. Če naredimo površno analogijo na slavne besede Sun Tzuja: poznaj naravo in lahko jo boš varoval.
Novinar
.jpg){kind=link}