Novo odkritje, ki je razburkalo zgodovinarje in arheologe. Z arheološkimi raziskavami je svet uvidel neodkrito jezikoslovje. Kaj nam lahko pove »nov jezik«?
Prelomno odkritje v jezikoslovju
Arheološke raziskave na Bližnjem vzhodu razkrivajo, kako je davno pozabljena starodavna civilizacija uporabljala doslej neodkrito jezikoslovje za spodbujanje večkulturnosti in politične stabilnosti.
Izkopavanja, ki potekajo v Turčiji v ruševinah starodavne prestolnice hetitskega cesarstva, prinašajo izjemne dokaze, da so v cesarski državni upravi obstajali celi oddelki, ki so bili v celoti ali delno namenjeni raziskovanju verstev podrejenih ljudstev. Prelomna odkritja tako osvetljujejo delovanje zgodnjih imperijev, kako so nadzorovali velike mase ljudi, kakšen vpliv ima jezik na kulturo in posledično zaradi teh razlogov tudi na njihov vzpon.
Arheologi v dilemi, vprašanje je zakaj?
Dokazi kažejo, da so hetitski voditelji že v drugem tisočletju pred našim štetjem svojim uradnikom naročili, naj zapisujejo verske liturgije in druge tradicije podrejenih ljudstev v njihovih lokalnih jezikih (vendar v hetitski pisavi), da bi se te tradicije lahko ohranile in vključile v zelo vključujoč večkulturni verski sistem cesarstva.
Sodobni strokovnjaki za starodavne jezike so doslej odkrili, da so hetitski državni uslužbenci ohranili in zapisali verske dokumente vsaj petih podrejenih etničnih skupin. Zadnji primer je bil odkrit pred dvema mesecema. Izkazalo se je, da je napisan v doslej neznanem jeziku Bližnjega vzhoda, ki je bil izgubljen okvirno 3 tisoč let, trdijo arheologi.
V zadnjih desetletjih je bilo v ruševinah starodavne hetitske prestolnice Hatuše (zdaj znane kot Bogazkoy), ki se nahaja približno 100 milj vzhodno od sodobne turške prestolnice Ankare, odkritih približno 30 tisoč popolnih in fragmentarnih glinenih tablic. Velika večina je bila napisana v glavnem jeziku cesarstva – hetitščini.
Vendar pa so pisarji hetitske vlade približno 5 % teh besedil v celoti ali delno zapisali v jezikih manjšinskih etničnih skupin v cesarstvu – ljudstev, kot so Luvijci (jugovzhodni Anatolijci), Palajci (iz dela severozahodne Anatolije), Hatijci (osrednji Anatolijci) in Hurijci (iz Sirije in severne Mezopotamije). To dejstvo razburja arheologe in jih postavlja v dilemo, saj niso povsem enotni glede tega, zakaj bi to Hetitska vlada počela.
Neodkrit jezik se imenuje kalazmaški
Najnovejši odkriti manjšinski jezik, ki so ga zabeležili vladni pisarji (in ki ga sodobni znanstveniki prej niso poznali), se imenuje kalazmaški – ker se zdi, da so ga govorili podaniki na območju Kalasma na severozahodnem obrobju cesarstva. Odkritje kaže, da so tudi najbolj obskurne jezike v cesarstvu (približno 1650 do 1200 pr. n. št.) zapisovali, preučevali in ohranjali v pisni obliki. To pa povečuje možnost, da bodo odkriti še drugi majhni, doslej neznani jeziki Bližnjega vzhoda, zapisani na hetitskih cesarskih glinenih tablicah v posebni seriji starodavnih skriptorijev, ki jih arheologi trenutno izkopavajo v Bogazkoju. Takšno odkritje stroko izredno vznemerja, namreč lahko odkritja novih manjšinskih jezikov dodatno pripomorejo k razumevanju zgodovine in imajo potencial, da njeno razumevanje radikalno spremenijo.
Pisarji državne uprave cesarstva so vse svoje rokopise pisali v hetitski različici že obstoječe mezopotamske pisave (najstarejšega pisnega sistema na svetu), imenovane klinopis, sestavljene iz klinčastih črt, razporejenih v skupine, ki predstavljajo zloge. Območje Bližnjega vzhoda, ki je danes Turčija, je bilo v davnih časih še posebej bogato z jeziki. Jezikovna raznolikost je pogosto odvisna od topografije (opisovanje, prikazovanje značilnosti zemeljskega površja, zlasti s kartami, zemljevidi). Čim več je gora in izoliranih dolinskih sistemov, tem več jezikov se lahko razvije in preživi. Podobne značilnosti je imel znani Babilon in kot vemo iz svetopisemske zgodbe je tudi Babilon bil bogat z jeziki.
Iz hetitskega cesarstva iz bronaste dobe je trenutno znanih le pet manjšinskih jezikov, v resnici pa jih je bilo zaradi gorate topografije morda vsaj 30. Tik ob starodavnem hetitskem cesarstvu se je nahajalo gorsko območje Kavkaza, ki se še danes ponaša s približno 40 jeziki.
Najstarejši indoevropski jezik
Hetitski jezik je najstarejši potrjeni indoevropski jezik na svetu. Najstarejši napisi izvirajo iz 16. stoletja pred našim štetjem. Kot indoevropski jezik je soroden večini sodobnih evropskih jezikov (vključno z angleščino) ter številnim azijskim jezikom (vključno z iranskim in številnimi indijskimi). Starodavni hetitski jezik in sodobna angleščina imata kljub 3000-letni časovni razliki, gledano skozi zrcalo etimologije več deset skupnih besed. Watar je bila na primer hetitska beseda za »vodo«. Duttar je bil glavni del hetitske besede za »hči«. »Vino« je bilo wiyana, card je bilo »srce/ srčnica«, newa pa je bila njihova beseda za »novo«.
Izkopavanja starodavnega skriptorija v Bogazkoju bodo strokovnjakom za jezikoslovje omogočila boljše razumevanje razvoja starodavnih indoevropskih jezikov iz bronaste dobe, s katerimi je angleščina v daljnem sorodstvu. Sedanja izkopavanja vodi profesor Andreas Schachner z Nemškega arheološkega inštituta v Istanbulu – besedila na glinenih tablicah pa preučujejo paleolingvisti z univerz v Wurzburgu in Istanbulu.
»Zgodovino bronaste dobe na Bližnjem vzhodu razumemo le deloma – odkritje dodatnih dokumentov na glinenih tablicah pa znanstvenikom pomaga bistveno povečati naše znanje,« je dejal strokovnjak za klinasto pisavo, profesor Univerze v Wurzburgu Daniel Schwemer, ki vodi raziskavo novo odkritih besedil.
Izkopavanja v Bogazkoju trenutno vsako leto prinesejo od 30 do 40 novih klinopisnih tablic ali fragmentov tablic. Bogazkoy (starodavna Hattusa) je še posebej pomemben, ker je bil kot središče hetitskega cesarstva prestolnica enega od prvih resnično velikih imperialnih političnih sistemov na svetu. Zato je bila v njej ena od prvih res pomembnih civilnih služb na svetu, ki so izdelovale dokumente.
Tehnološki razvoj je gonilo razvoja vsake civilizacije
Hetitsko cesarstvo se je raztezalo od Egejskega morja na zahodu do današnjega severnega Iraka na vzhodu in od Črnega morja na severu do Libanona na jugu. Ta civilizacija je temeljito spremenila človeško zgodovino, saj so njene tehnološke inovacije (zlasti uporaba železa, razvoj zapletenih zelo lahkih bojnih vozov in vzpostavitev pomembne državne uprave) omogočile širitev vojskovanja in vladanja ter oblikovanje vedno večjih imperijev. Arheološke raziskave, ki potekajo v Bogazkoju, osvetljujejo delovanje hetitske civilizacije – in s tem njeno spreminjanje človeške zgodovine.
Hetitski imperij je dokaz, kako pomemben je jezik za nadzor in razvoj stabilne države velikosti imperija, saj omogoča lažjo komunikacijo, komunikacija omogoča širjenje idej, ideje vodijo v tehnološki razvoj in organizacijo proizvodnih dejavnikov za omogočanje tega tehnološkega razvoja, posledično se poveča blagostanje ljudi vendar hkrati tudi večji nadzor nad njimi. Že davno je George Orwell opozoril o pomenu bogatega besednega zaklada jezika in zmožnosti jezika za izražanje različnih stvari, namreč v besedi je moč.
Ključno vprašanje pa je, kaj nam smer, v katero se jeziki v sodobnem svetu razvijajo, pove o nas in naši prihodnosti?
Novinar
