Črno smrt, ki velja za največjo pandemijo v človeški zgodovini in je v Evropi trajala med leti 1346 in 1353, je povzročila bakterija Yersinia pestis. Kljub ogromnim demografskim in družbenim vplivom pandemije je bil njen izvor dolgo časa neznan. Zdaj so znanstveniki pridobili in preučili starodavne genome bakterije in ugotovili, da izvirajo iz srednje Azije.
Kako je Črna smrt prišla v Evropo?
Leta 1347 je kuga prvič vstopila v Sredozemlje s trgovskimi ladjami, ki so prevažale blago z ozemlja Zlate horde v Črnem morju. Bolezen se je nato razširila po Evropi, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. Bolezni je podleglo do 60 odstotkov prebivalstva na tem ozemlju. Skozi zgodovino so izbruh poimenovali črna smrt. To je bil šele prvi val, ki se je nadalje razširil v 500 let dolgo pandemijo, tako imenovano drugo pandemijo kuge, ki je trajala vse do začetka 19. stoletja.
Izvor drugega vala je bil skozi zgodovino zelo sporna tematika, glede katere se strokovnjaki niso mogli strinjati. Ena najbolj popularnih teorij je, da je drugi val izviral iz vzhodne Azije oziroma Kitajske. Kljub temu prepričanju so edine prave ostanke našli v srednji Aziji na območju današnjega Kirgizistana. Na podlagi odkritih ostankov so ugotovili, da je epidemija med leti 1338 in 1339 prizadela tam živečo skupnost.
Ostanki, ki so jih našli pred skoraj 140 leti, so bili nagrobniki, ki kažejo, da so posamezniki v teh letih umrli zaradi neznane epidemije. Od njihovega prvega odkritja so bili nagrobniki, popisani v sirskem jeziku, temelj polemik med znanstveniki glede njihovega pomena za črno smrt v Evropi.
Kaj so ugotovili v novi raziskavi?
V novi raziskavi je mednarodna skupina raziskovalcev analizirala starodavno DNK iz človeških ostankov ter zgodovinske in arheološke podatke z dveh najdišč, za katere je bilo ugotovljeno, da vsebujejo ostanke kuge. Prvi rezultati so bili zelo spodbudni, saj so pri posameznikih identificirali DNK bakterije kuge Yersinia pestis. Prav tako so trupla spadala v časovno obdobje med 1338 in 1339. S tem so lahko potrdili, da je epidemija iz tistega obdobja res bila kuga. Vseeno je vprašanje, ali je bil to začetek kuge v Evropi, ostalo neodgovorjeno.
Raziskovalci so začetek v preteklosti povezovali z veliko diverzifikacijo sevov kuge, tako imenovanim dogodkom velikega poka kuge. Toda natančnega datuma tega dogodka ni bilo mogoče natančno določiti. Zgodil naj bi se nekje med 10. in 14. stoletjem. Raziskovalci so zato združili starodavne genome kuge z najdišč v Kirgizistanu in raziskali, kako bi se lahko povezali z velikim pokom.
Po besedah Marie Spyrou, glavne avtorice in raziskovalke na Univerzi v Tübingenu, so ugotovitve izjemnega pomena: »Ugotovili smo, da so starodavni sevi iz Kirgizistana nameščeni točno na vozlišču tega obsežnega dogodka za diverzifikacijo. Z drugimi besedami, našli smo izvor črne smrti in celo poznamo njeno leto izvora.«
Raziskovalci so ugotovili tudi, od kje točno bi lahko izviral sev. Treba je vedeti, da kuga ni bolezen ljudi. Bakterija preživi v populacijah glodavcev po vsem svetu. Živali tako delujejo kot nekakšni rezervoarji kuge. Ravno iz takega rezervoarja je po ugotovitvah raziskave izviral tudi ta sev.
Novinar
