Nova študija, ki jo je objavila mednarodna multidisciplinarna skupina raziskovalcev, dokumentira prvi primer Downovega sindroma pri neandertalcih. Razkriva tudi, da so bili sposobni nuditi altruistično oskrbo in podporo ranljivemu članu svoje družbene skupine. Odkritje tako razbija mit, da so bili neandertalci grobijani.
Neandertalska odkritja pripeljala do prvih sledi Downovega sindroma v zgodovini
Raziskavo so vodili antropologi z Univerze v Alcaláju in Univerze v Valencii v Španiji. Preučevala je skeletne ostanke neandertalskega otroka, ki so ga ljubkovalno poimenovali »Tina«, najdenega v Cova Negra, jami v Valencii, Španija, znani po pomembnih neandertalskih odkritjih.
»Raziskave v Cova Negra so bile ključne za razumevanje načina življenja neandertalcev ob sredozemski obali Iberskega polotoka. Omogočile so nam, da opredelimo naselitve kot kratkotrajne in z majhnim številom posameznikov, ki so se izmenjevali s prisotnostjo mesojedcev,« je povedal profesor za prazgodovino na Univerzi v Valencii, Valentín Villaverde.
Podrobnosti raziskave
Raziskovalci so naredili mikroračunalniške tomografske posnetke majhnega lobanjskega fragmenta desne temporalne kosti, ki vsebuje ušesno regijo, da bi rekonstruirali tridimenzionalni model za merjenje in analizo. Tina je trpela za prirojeno patologijo notranjega ušesa, povezano z Downovim sindromom, ki je povzročila hudo izgubo sluha in onemogočajočo vrtoglavico. Ta posameznik je preživel vsaj do šestega leta starosti, vendar bi potreboval obsežno oskrbo drugih članov svoje družbene skupine.
»To je fantastična študija, ki združuje stroge arheološke izkopavanja, sodobne medicinske slikovne tehnike in diagnostična merila za dokumentiranje Downovega sindroma pri neandertalcu prvič. Rezultati imajo pomembne posledice za naše razumevanje neandertalskega vedenja,« je povedal profesor antropologije na Univerzi Binghamton, Rolf Quam.
Altruizem med neandertalci
Raziskovalci že desetletja vedo, da so neandertalci skrbeli za invalide. Vendar pa so do danes vsi znani primeri socialne oskrbe med neandertalci vključevali odrasle posameznike, kar je nekatere znanstvenike vodilo do tega, da so to obravnavali kot resnično altruistično vedenje in namesto tega predlagali, da je to bolj verjetno predstavljalo vzajemno izmenjavo pomoči med enakimi.
»Do zdaj ni bil znan noben primer posameznika, ki je prejel pomoč, čeprav ni mogel vrniti usluge, kar bi dokazovalo obstoj resničnega altruizma med neandertalci. Prav to pomeni odkritje Tine,« je povedala Mercedes Conde, profesorica na Univerzi v Alcaláju in glavna avtorica študije. Študija z naslovom ‘Otrok, ki je živel: Downov sindrom med neandertalci?’ je bila objavljena v reviji Science Advances.
Kaj je Downov sindrom?
Downov sindrom je genetska motnja, ki jo povzroča prisotnost dodatne kopije kromosoma 21. To vodi do značilnih fizičnih lastnosti in razvojnimi zaostanki. Simptomi vključujejo:
- Blage do zmerne intelektualne motnje
- Značilne obrazne poteze, kot so sploščen obraz in poševne oči
- Odsotnost brazd na dlaneh, imajo namreč samo eno
- Težave z zdravjem, vključno s srčnimi napakami in težavami s sluhom
- Lahko tudi težave z obnašanjem
Downov sindrom je poimenovan po britanskem zdravniku Johnu Langdonu Downu, ki je leta 1866 prvič opisal motnjo kot ločeno entiteto. Motnja se pojavlja pri približno enem na vsakih 700 novorojenčkov po vsem svetu, pri čemer je tveganje večje pri materah, ki zanosijo v poznejših letih. Osebe z Downovim sindromom imajo različne stopnje razvoja, kar pomeni, da lahko nekateri posamezniki živijo relativno samostojno življenje, medtem ko drugi potrebujejo stalno oskrbo.
Kljub fizičnim in intelektualnim izzivom lahko osebe z Downovim sindromom živijo polno in produktivno življenje. Pomembna je zgodnja intervencija z izobraževanjem in terapijami, ki lahko bistveno izboljšajo kakovost njihovega življenja. Podpora družine, skupnosti in dostop do zdravstvene oskrbe so ključni dejavniki za njihovo uspešno vključitev v družbo.
Študija o neandertalskem otroku Tina tako ne le širi naše razumevanje neandertalskih sposobnosti za socialno podporo, temveč postavlja pomembna vprašanja o evoluciji človeškega altruizma. Razkritje, da so neandertalci skrbeli za posameznike, ki niso mogli vračati uslug, nakazuje, da so bile njihove družbene strukture morda bolj kompleksne in človeške, kot smo si do sedaj predstavljali.
Novinar
