Sliši se kot znanstvenofantastični film, vendar je to narava nekaterih ekstremnih svetov, ki smo jih začeli odkrivati. Planet Wasp-76b kroži tako blizu svoje zvezde, da dnevne temperature presegajo 2400 stopinj Celzija. Vročina je tako visoka, da lahko kovine izhlapijo. Nasprotno pa je planet ponoči 1.000 stopinj hladnejši, kar omogoča kondenzacijo in dež.
Predstavljajte si, da namesto vode, padajo železne kaplje
Švicarski raziskovalci so pravkar objavili svoje ugotovitve o tem čudnem kraju v reviji Nature. Ekipa uporablja nov instrument Espresso (Echelle SPectrograph for Rocky Exoplanets and Stable Spectroscopic Observations) na zelo velikem teleskopu ESO v Čilu, da bi podrobno preučili kemijo Wasp-76b.
Planet, ki je od nas oddaljen 640 svetlobnih let, je tako blizu svoje zvezde, da potrebuje le približno 43 ur, da opravi en obrat. Še ena izmed zanimivosti planeta je, da zvezdi kaže vedno isto stran. Vedenje, kot ga poznamo pri naši Luni, ko vedno vidimo njeno isto stran.
To seveda pomeni, da je trajna dnevna stran planeta vedno na žaru
Pravzaprav mora biti ta polobla tako vroča, da se vsi oblaki razpršijo in se vse molekule v atmosferi razbijejo na posamezne atome. Še več, ekstremna temperaturna razlika med poloblami planeta ustvarja neverjetne vetrove, ki pihajo do 18.000 km/h, pravi dr. Ehrenreich.
S pomočjo spektrometra Espresso, so znanstveniki zaznali močno sled železove pare na večerni meji ali terminatorju, kjer dan prehaja v noč. Ko pa so opazovali jutranji prehod, železnega signala ni bilo več.
»Predvidevamo, da se železo kondenzira na nočni strani, ki je, čeprav še vedno vroča pri 1.400C, dovolj hladna, da se lahko železo kondenzira v dež in kapljice. Te lahko nato padejo v globlje plasti atmosfere, kamor pa ne moremo dostopati s svojim instrumentom,« je pojasnil dr. Ehrenreich.
Wasp-76b je ogromen plinski planet, ki je dvakrat večji od našega Jupitra
Njegovo nenavadno ime izvira iz britanskega teleskopa Wasp, ki je svet zaznal pred štirimi leti. Eden od znanstvenikov ekipe, ki je planet odkrila, profesor Don Pollacco z univerze Warwick, je dejal, da si je zelo težko predstavljati takšne eksotične svetove.
»Ta stvar kroži tako blizu svoji zvezdi, da le pleše v njeni zunanji atmosferi in je podvržena vrstam fizike, ki jih v resnici ne razumemo,« je povedal.
»Končal bo bodisi v zvezdi, bodisi bo sevalno polje zvezde razneslo atmosfero planeta, tako da bo ostalo samo vroče, kamnito jedro.«
Dr Ehrenreich je ljubitelj grafičnih romanov švicarskega ilustratorja Frederika Peetersa. Prosil ga je, naj pripravi interpretacijo Wasp-76b, katero tudi vidimo na slikah.
»Pogosto ob teh odkritjih vidimo podrobne 3D kompozicije, kar pa je ljudem težko razumeti. Ne vedo, ali gre za resnično sliko, ali zgolj računalniško ustvarjeno. Ko se s tem malo pozabavamo, nikogar ne zavajamo,« je dejal.
Novinar
