V visokih pečinah jugozahodne Anglije so znanstveniki odkrili najstarejši fosiliziran gozd. Gozd, ki vsebuje fosilizirana drevesa izpred 390 milijonov let, je bil najden v visokih pečinah iz peščenjaka vzdolž obale Devona.
Najstarejši gozd v zgodovini, odkrit v angleških pečinah
Fosili, ki so jih odkrili in identificirali raziskovalci z univerz v Cambridgeu in Cardiffu, so najstarejša fosilizirana drevesa, kar so jih kdaj našli v Veliki Britaniji, in najstarejši znani fosilni gozd na Zemlji. Ta fosilni gozd je približno štiri milijone let starejši od prejšnjega rekorderja, ki so ga našli v zvezni državi New York.
Fosile so našli blizu Mineheada, na južnem bregu Bristolskega kanala, blizu mesta, kjer je zdaj Butlinov počitniški kamp.
Fosilizirana drevesa, znana kot Calamophyton, na prvi pogled spominjajo na palme, vendar so bila ‘prototip’ vrst dreves, ki jih poznamo danes. Namesto masivnega lesa so bila njihova debla tanka in v sredini votla. Prav tako jim je manjkalo listov, njihove veje pa so bile prekrite s stotinami vejicam podobnih struktur.
Ta drevesa so bila tudi precej nižja od svojih potomcev: največja so bila visoka od dva do štiri metre. Ko so drevesa rasla, so odvrgla svoje veje in odvrgla veliko rastlinskega odpadka, ki je podpiral nevretenčarje na gozdnih tleh.
Odkritje na mestu, ki je bilo domnevno brez pomembnih fosilov
Znanstveniki so prej domnevali, da ta del angleške obale ne vsebuje pomembnih rastlinskih fosilov, vendar ta posebna fosilna najdba poleg svoje starosti kaže tudi, kako so zgodnja drevesa pomagala oblikovati pokrajine in stabilizirati rečne bregove in obale pred več sto milijoni let. Rezultati so objavljeni v Journal of the Geological Society.
Gozd izvira iz devonskega obdobja, med 419 milijoni in 358 milijoni let nazaj, ko se je življenje začelo prvič širiti na kopno: do konca obdobja so se pojavile prve rastline s semeni in najzgodnejše kopenske živali, večinoma členonožci, so bili dobro uveljavljeni.
»Devonsko obdobje je temeljito spremenilo življenje na Zemlji,« je dejal profesor Neil Davies s Cambridgeovega oddelka za znanosti o Zemlji, prvi avtor študije. »Spremenilo se je tudi medsebojno delovanje vode in zemlje, saj so drevesa in druge rastline pomagale stabilizirati sediment skozi svoje koreninske sisteme, vendar je malo znanega o najzgodnejših gozdovih.«
Fosilni gozd, ki so ga odkrili raziskovalci, so našli v formaciji peščenjaka Hangman vzdolž severne obale Devona in zahodnega Somerseta. V devonskem obdobju ta regija ni bila povezana s preostalo Anglijo, temveč je ležala južneje, povezana z deli Nemčije in Belgije, kjer so našli podobne devonske fosile.
»Ko sem prvič videl slike drevesnih debel, sem takoj vedel, kaj so, na podlagi 30 let preučevanja te vrste dreves po vsem svetu,« je povedal soavtor dr. Christopher Berry. »Neverjetno jih je bilo videti tako blizu doma. Toda najbolj razkriti vpogled prihaja, ko smo prvič videli ta drevesa na mestih, kjer so rasla. To je naša prva priložnost, da pogledamo neposredno na ekologijo te najzgodnejše vrste gozda, interpretirati okolje, v katerem so rasla drevesa Calamophyton, in oceniti njihov vpliv na sedimentni sistem.«
Gozd, ki ni podoben ničemur, kar poznamo danes
Terensko delo je potekalo vzdolž najvišjih morskih pečin v Angliji, od katerih so nekateri dostopni le s čolnom, in razkrilo, da je ta formacija peščenjaka dejansko bogata z rastlinskim fosilnim materialom iz devonskega obdobja. Raziskovalci so identificirali fosilizirane rastline in rastlinske ostanke, fosilizirane drevesne hlode, sledove korenin in sedimentne strukture, ohranjene v peščenjaku. V devonu je bilo to mesto polsuha ravnica, prepredena z majhnimi rečnimi kanali, ki so se razlivali iz gora proti severozahodu.
»To je bil precej čuden gozd – ni podoben nobenemu gozdu, ki bi ga videli danes,« je dejal Davies. »Ni bilo nobene podrasti, o kateri bi lahko govorili, in trava se še ni pojavila, vendar je bilo veliko vejic, ki so jih spustila ta gosta drevesa, kar je močno vplivalo na pokrajino.«
To obdobje je zaznamovalo prvič, da so na kopnem lahko rasle tesno stisnjene rastline, in ogromno ostankov, ki so jih odvrgla drevesa Calamophyton, zgrajena v plasteh sedimenta. Sediment je vplival na način, kako so reke tekle po pokrajini, prvič je bilo mogoče na ta način vplivati na tok rek.
»Dokazi, ki jih vsebujejo ti fosili, ohranjajo ključno fazo v razvoju Zemlje, ko so reke začele delovati na bistveno drugačen način kot prej in postale velika erozivna sila, kakršna so danes,« je dejal Davies. »Ljudje včasih mislijo, da so bile britanske kamnine dovolj preučene, toda to kaže, da lahko ponoven obisk prinese pomembna nova odkritja.«
Urednik portala Student.si
