Pred velikanskim trkom je imel en izmed teh vesoljskih teles maso 85 sonc, drugi pa približno 66. Samo trčenje pa je ustvarilo črno luknjo v velikosti okoli 150 sončnih mas. Postavilo jo je v masno območje, za katero se je domnevalo, da je nemogoče. Ob trku se je v pičlih sekundah sprostilo za osem sončnih mas energije v obliki gravitacijskih valov, kot je podrobno opisano v člankih v revijah Physical Review Letters in The Astrophysical Journal Letters.
»Vse pri tem odkritju je nenavadno,« je v izjavi za Nature dejal Simon Portegies Zwart, računalniški astrofizik z univerze Leiden na Nizozemskem, ki ni sodeloval v raziskavi.
Zaradi velikosti črnih lukenj, vključenih v združitev, bi bile bolj masivne kot običajne zvezde, vendar lažje od supermasivnih črnih lukenj, ki jih pogosto najdemo v središču galaksij.
Dogodek, ki se je zgodil pred približno sedmimi milijardami svetlobnih let, so opazili maja 2019 z uporabo dvojnih detektorjev laserskega interferometra gravitacijsko-valovnih anten (LIGO) v ZDA in manjšega observatorija Virgo v Italiji.
Kaj je LIGO?
Observatorij gravitacijskega valovanja z laserskim interferometrom (izvirno angleško Laser Interferometer Gravitational-Wave Observatory, okrajšano LIGO) je fizikalni poskus in observatorij za zaznavanje gravitacijskega valovanja in razvoj opazovanja gravitacijskega valovanja kot astronomskega orodja. V ZDA so zgradili dva velika observatorija z namenom zaznavanja gravitacijskega valovanja s pomočjo laserske interferometrije. Zaznata lahko spremembo v premiku zrcal odmaknjenih za 4 km manj kot 1/10.000 premera naboja protona, kar je enako merjenju razdalje med Soncem in zvezdo Proksima Kentavra s točnostjo, manjšo kot je premer preseka človeškega lasu.
Vir: Wikipedia
Raziskovalci so to odkritje ujeli z opazovanjem gravitacijskih valov, nihanj v vesolju in času, ki lahko oddajajo te galaktične dogodke. Razmeroma nova tehnika je znanstvenikom omogočila, da so odkrili na desetine drugih trkov, podobnih tej.
Toda tudi po epskih standardih trkov črnih lukenj ta kraljuje nad vsemi.
»To ni videti kot majhen čivk, kar običajno zaznamo,« so povedali pri projektu Virgo. »To je nekaj, kar naredi »bum!« in je najbolj masiven signal, ki sta ga kadarkoli zaznala LIGO in Virgo.«
Mase obeh združenih črnih lukenj so zelo nenavadne, saj obstaja »masna vrzel«, približno med 65 in 135 sončnimi masami, kjer črne luknje ne bi smele obstajati. To pa je zato, ker se pri teh velikostih zvezde teoretično raztrgajo in razpadejo z eksplozivno fuzijo jeder kisika, postopkom, znanim kot »parna nestabilnost.«
Kaj je Virgo?
Virgo je velik interferometer, namenjen zaznavanju gravitacijskih valov, predvidenih s splošno teorijo relativnosti. Virgo je Michelsonov interferometer, ki je izoliran od zunanjih motenj: njegova ogledala in instrumenti so obešeni, laserski žarek pa deluje v vakuumu. Roki instrumenta se raztezata tri kilometre v širino, nahaja pa se v kraju Santo Stefano a Macerata, blizu Pize v Italiji.
Vir: Wikipedia
Znanstveniki zato sumijo, da vsaj ena od črnih lukenj morda ni nastala iz propadajoče zvezde – bolj običajen način kako nastajajo manjše črne luknje.
Drug scenarij je, da bi se lahko manjše črne luknje sčasoma združile in kopičile v to, ki je sodelovala v tem trku. Vendar je takšno teorijo težko podpreti, saj še vedno niso našli nobene druge vmesne črne luknje.
»Zato so jih astronomi na veliko iskali, saj bi pomagali pri rešitvi te uganke,« je povedal Salvatore Vitale, docent v laboratoriju LIGO iz MIT.
»LIGO nas znova preseneti ne le z odkrivanjem črnih lukenj v velikostih, ki jih je težko razložiti, temveč s tehnikami odkrivanja, ki niso bile zasnovane posebej za zvezde,« pravi Pedro Marronetti z MIT. »To je izjemnega pomena, saj prikazuje sposobnost instrumenta, da zazna signale povsem nepredvidenih astrofizičnih dogodkov,« je dodal. »LIGO dokazuje, da lahko opazuje tudi nepričakovano.«
Novinar
