Fosili, odkriti v Južni Koreji, so prvi dokaz, da so predhodniki današnjih krokodilov hodili po dveh nogah. Sledi stopinj krokodilomorfa so se ohranile v kamninski tvorbi Jinju, ki je bogata s fosilnimi najdbami. Velikost in razdalja med stopinjami nakazujeta, da je bila žival velika med 2 do 3 metre.
Določene vrste predhodnikov današnjih krokodilov naj bi hodile le po zadnjih nogah
Formacija Jinju je najdišče izjemno bogato s fosili zelo raznolikih vrst, ki so obstajale na našem planetu. Od rastlin, raznih sesalcev pa vse tja do dinozavrov. Novo odkritje je zelo zanimivo, a veliko težje bo določiti, kam spada. Paleontolog Martin Lockley iz Univerze Colorado Denver je povedal, da so najdbe takih fosilov vedno dvorezen meč. »Vedno je težko določiti vrsto živali, sodeč samo po stopinjah,« je še dodal. Kljub temu pa so stopinje odlično ohranjene in tako so se pojavila prva predvidevanja, da pripadajo vrsti Batrachopus. Ta je daljni sorodnik krokodilopodov, ki so sicer živeli na območju današnje Afrike, ZDA in Evrope, a puščali zelo majhne sledi (2 – 8 cm dolžine).
Tisto, kar je ekipo paleontologov najbolj presenetilo, pa je to, da so našli več ducat stopinj, a so vse pripadale zadnjim okončinam. Sledi stopinj tako niso bile narejene s sprednjimi okončinami, ampak z zadnjimi. To je velik dokaz, da so ta bitja hodila izključno po zadnjih nogah. »Imamo več ducat teh sledi in niti ena ni od sprednje okončine, tako da smo zelo prepričani o tem,« je potrdil Lockley.
Hoja po dveh ali štirih nogah
To sicer ni prva najdba, ki je razdelila stroko pri mnenju o dvonožcih in štirinožcih. Leta 2012 je ekipa strokovnjakov nedaleč stran od Jinjuja našla sledi živali, ki naj bi hodila le po zadnjih dveh nogah. Sprva so predvidevali, da je šlo za katero od vrst pterozavra. Ni bilo tako, saj so ugotovili, da so bili pterozavri štirinožci. In zdaj se je pojavila novo vprašanje, ali so tiste sledi prav tako pripadale vrsti, ki so jo zdaj odkrili v Jinjuju.
Sledi niso prvo namigovanje k temu, da naj bi predniki hodili po zadnjih dveh nogah. Carnufex carolinensis, imenovan tudi kot mesar Caroline, naj bi pred 231 milijoni let svoje območje ustrahoval kar na zadnjih dveh nogah.
Urednik portala Student.si
