Pri pingvinih jajca gnezdijo samci, samice pa se odpravijo po hrano. Tudi ko iztrebljajo izločke, ne zapustijo gnezda. Da gnezdo ne bi bilo polno iztrebkov, pingvin enostavno usmeri zadnji del stran od gnezda, dvigne rep in izločki poletijo več kot meter daleč.
Tako sta se dva fizika leta 2003 vprašala, kakšna sila je potrebna, da ti iztrebki poletijo tako daleč. Ugotovila sta, da je ta sila kar trikrat večja kot pri človeku. S tem odgovorom sta dobila leta 2005 Nobelovo nagrado in trajno slavo za obsedenost s pingvini. Letos pa sta japonska znanstvenika izračunala pot teh izstrelkov in preračunala rektalni tlak.
Ko pingvin izstreli svoje iztrebke, pusti za seboj med 30 in 40 centimetrov dolgo tekočino. Ko je to zapisal Victor Benno Meyer-Rochow iz Raziskovalnega inštituta za svetlobne organizme na Japonskem v svoji objavi na spletnem dnevniku, so se mu smejali.
Notranji tlak v pingvinu lahko doseže od 10 do 60 kilopaskalov. Meyer-Rochow je dejal, da je ta pritisk primerljiv z vsaj polovico tlaka avtomobilskih pnevmatik. Ni pa še jasno, zakaj pingvini streljajo v vse smeri. Mogoče je to odvisno od smeri vetra ali pa se le sam odloči, v katero stran stran od gnezda bo zdaj izstreljal svoje iztrebke.
Hiroyuki Tajima z Univerze Koči in Fumiya Fujisawa iz akvarija Katsurahama trdita, da izmetni kot ni vedno vodoraven, še posebej, če je gnezdo na višji lokaciji.
Z uporabo Newtonovega zakona so izračunali, da je največja leteča razdalja pingvinovega dometa 1,34 metra. Vendar ta enačba ni upoštevala hidrodinamike izmeta v zraku in želodcu. To bo ostalo za naslednje projekte.
Zakaj so se sploh lotili te študije? Ti bombni napadi včasih osramotijo skrbnike pingvinov v akvarijih. Tako je pomembno vedeti, kako daleč letijo pingvinji iztrebki.
Novinar
